Tiskane izdaje
Doslej še nismo videli izida 0:0, to pa je vse, kar si želijo navijači. Igra se ofenzivno, moštva se branijo le, ko jih v to prisili tekmec. Sinoči je bilo podobno, čeprav so Ukrajinci morda prepozno prestavili v višjo prestavo, saj je zanje štela le zmaga. Četudi so se poslovili pred četrtfinalom, so zaznamovali turnir z značilnim nogometom in predstavili številne upe, o katerih se bo še govorilo in pisalo.
Ukrajinci niso tako slabi, kot bi lahko sodili po dejstvu, da jih le malo igra v tujini. Njihova liga je močna, plače tamkajšnjih akterjev pa visoke. Hrvaški zvezdnik Darijo Srna, denimo, tam ne igra zaman za letno plačo 5 milijonov evrov. Če ukrajinski nogometaš že odide v tujino, običajno prestopi v najboljše lige in klube, kot sta šla nekoč Ševčenko v Milano ali Timoščuk v München.
Več Ukrajincev sem spoznal že prej. Kar šest jih prihaja iz reprezentance U-21, s katero smo igrali v letih 2009 in 2010 v kvalifikacijah za euro 2011, in sicer Selin, Jarmolenko, Rakickij, Konopljanka, Garmaš in Butko, rezervni vratar Koval pa še zdaj brani za selekcijo, pri kateri bomo gostovali 15. avgusta. Ta rod obeta veliko. Ali drugače: kdo bi si upal napovedati razplet tekme v Donjecku, če bi sodnik priznal izenačujoči gol Devića? Splošna končna ocena moči te ukrajinske reprezentance bi bila po morebitnem zasuku seveda močno drugačna.
Morda bi bilo tudi drugače, če bi več igral rahlo načeti Andrej Ševčenko, ki že s svojo prisotnostjo na igrišču vliva samozavest in motiv mlajšim soigralcem. Toda Angleži so osvojili šest točk in so zasluženo med najboljšimi. Dobili so tudi taktično bitko. Kadar so krenili v napad – strelec Rooney ima še rezervo –, so bili hitrejši, iskali so globino, Oleg Blohin pa jih je poskušal presenetiti z rombom v zvezni vrsti, a mu ni povsem uspelo.
*Tomaž Kavčič, selektor slovenskih nogometnih reprezentanc U20 in U21.
