V preteklosti je le malo ljudi dočakalo visoko starost, morda tudi zato starejši niso potrebovali toliko pozornosti. Z razvojem medicine, tehnološkim napredkom in izboljšanjem življenjskega standarda pa danes prebivalci razvitejših držav živijo 80 let in več; vse več je tudi stoletnikov.
Po napovedih Eurostata bo Slovenija leta 2050 z dobro tretjino starejših od 65 let na tretjem mestu v Evropi, takoj za Španijo in Italijo. Dobra novica je, da je veliko starejših od 65 danes zdravih, v dobri fizični kondiciji in se radi vključujejo v družabno in družbeno življenje. Toda prej ali slej bodo potrebovali pomoč za življenje v domačem okolju, njihovi svojci pa jim ne bodo mogli pomagati ali tega ne bodo znali. Morda bodo potrebovali le druženje ali obrok hrane, ali pa jim bosta dovolj gospodinjska pomoč in osnovno čiščenje. Morda bodo potrebovali pomoč pri osebni higieni, hranjenju in oblačenju. Manj kot petina jih bo potrebovala tudi zdravstveno nego.
Nega starejših je bila včasih zasebna družinska zadeva, v sodobnem svetu pa postaja javna. Žal Slovenije ni med najmodernejšimi, modrimi državami, z razvitim socialnim čutom, ki že dolgo razvijajo sodobnejše oblike pomoči na domu, saj klasično institucionalno varstvo v domovih za starejše izumira. Preskromen je podatek, da je pri nas v dolgotrajno oskrbo na domu vključenih le 1,7 odstotka starejših od 65 let, medtem ko jih je v drugih evropskih državah od 7 do 15 odstotkov. V Sloveniji je že zdaj v domovih samo pet odstotkov starejših – kaj pa se dogaja z ostalimi?
Niso zanemarljivi podatki Sursa, da je med 254.000 ljudmi, ki pri nas živijo pod pragom revščine, 18 odstotkov upokojenih in kar 27 odstotkov žensk, starejših od 64 let. Tudi tisti, ki pomoč lahko plačajo, niso v enakovrednem položaju, saj so cene ure od nič do trenutno dobrih osem evrov. Država je namreč breme subvencij prevalila na občine, ki morajo po zakonu pomoč na domu družini sofinancirati vsaj polovično. Tu so še razne anomalije: dnevni stroški oskrbe v javnem domu za starejše so tolikšni kot stroški ure pomoči na domu – malo manj kot 17 evrov. Dnevni stroški pomoči na domu so 65,88 evra, nemedicinski oskrbni dan v zdravilišču pa stane 43,30 evra...
Nekatere težave z organizacijo in financiranjem bi rešil pripravljeni zakon o dolgotrajni oskrbi in negi, ki sta ga obljubljali že dve vladi – nazadnje ni šel v postopek, ker država ni sposobna zagotoviti virov financiranja. Razmisliti bi bilo treba tudi o statusu velikokrat težkega, zahtevnega in slabo plačanega poklica socialne oskrbovalke oziroma oskrbovalca, ki mora imeti (poleg interdisciplinarnih znanj) predvsem veliko srčnosti, sočutja in potrpežljivosti. Morda je v naraščajoči brezposelnosti priložnost države, da s pametnimi potezami k temu pritegne mlade, ki so prav tako v krizi in se soočajo s temeljnimi eksistencialnimi problemi.
Starostniki Foto: Tadej Regent/Delo