Stav ne pobiramo

Danes se bo Državna volilna komisija seznanila s sklepom o začasnem zadržanju odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli arhivskega zakona. Ocenila bo, kaj odločitev ustavnega sodišča pomeni, kako je z aktivnostmi, ki so ob pripravi na referendum že potekale, in kako naprej. Kako naprej, bo moralo seveda sporočiti ustavno sodišče.

Po odločitvi državnega zbora bi referendum moral biti 4. maja. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da tudi če bo že ta teden ustavno sodišče ob vsebinski presoji odloka ugotovilo, da v njem ni mogoče razbrati protiustavnosti, referenduma 4. maja ne bo. Ali bo 25. maja, hkrati z evropskimi volitvami, za kar se zavzema SDS kot pobudnik ustavne presoje?

Odločitev deveterice sodnikov o začasnem zadržanju referenduma je bila soglasna. Vendar to še ne pomeni, da bo takšna tudi presoja vsebine odloka – ni je mogoče prejudicirati niti v eno niti v drugo stran. Tisti, ki bolj vedo, kako diha ustavno sodišče, pojasnjujejo, da nekateri sodniki včasih preprosto potrebujejo več časa, da predihajo določeno zadevo. Možnost začasnega zadržanja predpisa takšno priložnost ponuja.

Če tokrat pustimo ob strani politična preračunavanja, kako visoko kotirajo posamezne politične delnice, z dilemami, ki jih sicer odpira možnost hkratnega volilnega in referendumskega odločanja, ne bi smeli na hitro opraviti. Še posebno ker obstaja možnost, da bi jih razrešili. Po odločitvi ustavnega sodišča bo pomembno vprašanje, kdaj se kateri od referendumov lahko prepleta z volitvami. Odgovor je bil seveda odvisen od tega, koga je kdo vprašal. Lahko bi ga nekako strnili v ugotovitev, da so volitve vendarle na prvem mestu in da, če je že treba, lahko k njim prilepimo še kakšen referendumski izziv. Pa je res tako? Ali bi bil, denimo, referendum o pokojninski reformi, če bi bil hkrati z volitvami, v očeh volivcev prepoznan za manj pomembnega od volitev? Ali drugače, ali bi šlo na volišča več volivcev zaradi pokojninske reforme ali volitev?

Zaradi družbene higiene bi bilo dobro, da bi te dileme odpravili. Priložnost se ponuja. V medresorskem usklajevanju in javni obravnavi so predložene spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki jih je nujno treba uskladiti z ustavnimi spremembami, ki so lani prinesle zavrnitveni referendum in ki bo ob noveli zakona o arhivih prvič preizkušen v praksi.

Spet se bomo sklicevali na tiste, ki o notranjem delovanju ustavnega sodišča vedo več kot drugi. Pravijo, da dvomijo, da bo deveterica sodnikov ob vsebinski presoji odloka o zakonodajnem referendumu ukazala, da mora biti referendum o arhivskem gradivu hkrati z evropskimi volitvami. Bolj se jim zdi verjetno, da bo povedala, kdaj niso mogoči hkrati referendum in volitve – in vse vrnila državnemu zboru. Toda, ker je ustavno sodišče že večkrat dokazalo, da zna s presojami zelo presenetiti, tudi tokrat ne bomo stavili na nič.