Tiskane izdaje
Štiri ponudbe, vse mednarodne, tudi italijanska, za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema, v katerem se tovornjakom in avtobusom ne bo treba ustavljati na cestninskih postajah, so v povprečju skoraj za polovico cenejše od edine v letu 2013. Sta pa razpisa zaradi pogojev praktično neprimerljiva.
Do včerajšnjega odpiranja so se ponudbe dva meseca medile v Darsovem trezorju. Tokrat censko najmanj ugodni ljubljansko-dunajski Kapsch – cena bo h končni oceni prispevala sedem desetin, preostanek pa tehnične rešitve – je očital, da daje razpisna dokumentacija prednost satelitski tehnologiji. Ker ta porabi manj elektrike in ker je predvidena nabava (pre)majhnega števila naprav OBU, tistih napravic, ki so v vozilu in so pri satelitski tehnologiji menda precej dražje kot pri mikrovalovni.
Tezo o prednosti za satelitsko tehnologijo so zavrgli ponudniki – med štirimi prijavljenimi bi jo uporabil le en, njegova ponudba pa ni najbolj ugodna. Zanimivo: Kapsch prodaja obe tehnologiji, tudi tokrat je nastopil z mikrovalovno. Logično je, da vsak ponudnik hvali svojo rešitev – a v desetletju se je bilo moč naposlušati prednosti in slabosti ene in druge.
Čeprav se zdi satelitska tehnologija brez navlake v obliki portalov manj moteča, je po drugi strani res, da je težko verjeti, da ne bi bilo potem moč vozilu ves čas slediti tudi izven avtocest. Kot je hkrati res, da je to moč početi in preprečiti tudi za vsak mobilni telefon. Dileme, da gre za ameriške satelite, menda ni več. Z mikrovalovno tehnologijo se uporabniki izognejo tudi nevarnosti, da bi se država nekoč čez noč odločila, da bo cestninila tudi druge ceste.
Zavržena je tudi ocena, da bi do novega sistema lahko prišli za nekaj deset milijonov evrov. Četudi bi ABC res kako ustrezal definiciji elektronskega cestninjenja, nikakor ne bi bil interoperabilen z ostalimi evropskimi cestninskimi sistemi za težji promet. Predvsem pa ga ni moč več posodobiti. Ne samo zato, ker celo leto ni bil vzdrževan, tudi zato, ker je res dotrajan.
Slovenija ni edina v EU, ki zamuja. Bolj žalostno je, da bi bila že pred leti lahko med prvimi – prvi razpis je bil tik pred objavo že leta 2008, praktično hkrati, ko je bil uveden vinjetni sistem za osebne avtomobile – in to s svojim znanjem. Celo ne samo z znanjem Traffic Designa, ki se mu je leta in leta očitalo, da je Darsov dvorni izvajalec. Očitki niso potihnili niti po aprilu 2013, ko je dotedanji lastnik družbo prodal norveški multinacionalki Q-Free. Krivde za počasnost ni moč pripisati samo Darsu, morda so pravi krivci celo v vladnih in ministrskih pisarnah.
Z novim elektronskim cestninskim sistemom bo vsekakor moč ocestniniti vse štiripasovnice – hitre ceste, resne in invalidne (preozke) avtoceste. Koliko višji bodo ob enaki tarifi prihodki Darsa, se bo šele videlo. Vsekakor takrat ne bo ocestninjen samo tranzitni promet po – na primer – ljubljanski obvoznici, temveč tudi lokalni med Grosupljem in Domžalami. Kar bo dobro delo voznikom osebnih avtomobilov, ki te vožnje plačujejo že sedaj, manj pa prevoznikom.
