Tiskane izdaje
Kibernetska varnost je v času, ko so sistemi in ljudje »zdigitilizirani«, zelo pomembna. Tega se zdaj še bolj zaveda tudi država Slovenija, ki je v četrtek končno sprejela nacionalno strategijo kibernetske varnosti. Nekaj podsistemov, ki so za to vsepričujočo ranljivost skrbeli po svojih močeh že do zdaj, seveda imamo, a dejstvo, da niso bili medsebojno koordinirani in dovolj povezani ter usklajeni, dokazuje, kako ranljivi smo (bili) na tem področju.
Kje pa danes še ni digitalizacije, saj se je naselila tako rekoč v vse pore našega bivanja: tako na ravni posameznikov, družbe kot različnih sistemov, gospodarskih, varnostnih, družbenih. Že pred nekaj leti je bil ustanovljen Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti. Zavedanje, da je problem računalniških, kibernetskih, digitalnih zlorab in tovrstne kriminalitete vse bolj obsežen, je v EU, a tudi drugod po svetu vse bolj prisotno. Gre za zelo široko paleto kriminalnih dejavnosti: za vdore v zasebnost posameznikov, za kraje identitete, spletne goljufije, prevare, otroško pornografijo, digitalno piratstvo, vohunjenje, seveda tudi gospodarsko, pranje denarja, ponarejanja ...
Škode, samo gospodarske, je po ocenah britanske zavarovalnice Lloyd's na leto za več sto milijard dolarjev. Z nezaustavljivo širitvijo globalnih komunikacij in spletnih storitev ter še posebno s prodirajočim internetom stvari postaja kibernetski kriminal vse večja grožnja – za ljudi, premoženje, infrastrukturo, države in družbo nasploh. Ne zdi se povsem naključno in mimogrede, da je sprejetje naše nacionalne strategije, torej krovnega dokumenta, s katerim se bo tudi Slovenija bolj sistematično in usklajeno lotila projekta zagotavljanja kibernetske varnosti, že na četrtkovih Odmevih nacionalne televizije (torej par ur po sprejetju strategije v vladnih dvoranah) pohvalil pomočnik generalnega sekretarja Nata Sorin Ducaru.
Videti je, da je zaradi vseh mogočih kibernetskih varnostnih težav in lukenj, v katere se lahko ujamejo tako posamezniki kot gospodarstvo, družbe in države, zadnji čas, da smo dobili strategijo. Optimistično so jo napovedovali že sredi leta 2013. A očitno smo morali tudi pri nas okusiti kar nekaj računalniških izsiljevanj, bančnih virusnih napadov, kjer so storilci ponavadi mednarodni in jih je tudi mogoče preganjati le »mednarodno« in usklajeno. Vodja SI-CERT Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente, tudi zdaj, ko smo strategijo vendarle sprejeli, pritrjuje, da smo se z njo ukvarjali toliko let morda tudi zato, ker smo preprosto podcenjevali problem kibernetskih nevarnosti in kriminala.
Zdaj bo na vrsti krepitev vseh obstoječih in še neobstoječih varnostnih kapacitet, ki bodo omogočile bitko proti kibernetskim nevarnostim vseh vrst. Akcija torej. Hitra. Ali bodo hitrejši kot kibernetski kriminalci in drugo tovrstno podzemlje, pa je že drugo vprašanje.
