Tiskane izdaje
Kastrofa! so izvolitev Mišiča na čelo Luke Koper pospremili njegovi nasprotniki, ki so prepričani, da nekdo, ki nima izkušenj s takim sistemom, ki nikakor ne obvlada tako velike »barke« in za nameček ne uživa nikakršne politične podpore, ne more biti jamstvo za uspeh v enem najpomembnejših državnih podjetij.
Izvolitve Mišiča ni izsilila peščica iznajdljivežev, ampak jo je omogočila popolna nesposobnost lastnikov državnega premoženja. Pobegnil jim je še en polž, bi lahko komentirali popolno neobvladovanje lastniškega položaja. Mišič je bil izvoljen v nasprotju s stališči vseh političnih strank. To pomeni, da niti politika ni več tisto, kar je bila.
V primeru iskanja novega vodstva Luke Koper bi nas in slovensko politiko moralo skrbeti, zakaj nekateri pravi strokovnjaki niti pod razno nočejo sprejeti povabila nadzornikov. Zato, ker v pričujočih razmerah strokovnjaki ne morejo delati. Zato jih vodenje Luke ne zanima. Zato si jemljejo priložnost politični "mišičnjaki". Ali je slovenska politika in mediji kdaj sprožila tak vihar, kot ga je tokrat zaradi "napačnega kandidata", tudi zaradi resnih razvojnih in strateških vprašanj v Luki, zaradi neuresničenih vitalnih projektov (pomoli, drugi tir...), zaradi tega, ker Luko prehiteva konkurenca z leve in desne...? Ni.
Slovenski politični prostor z volivci vred ne zmore toliko kritične avtorefleksije, da bi razumel pogubnost svojega obnašanja. Če bi, bi se dal razpustiti. Ali pa bi začel spreminjati položaj ta hip: politika bi vzpostavila stanje, v katerem bi Luka že zdavnaj dobila dovoljenja za poglobitev morskega dna, za podaljšanje pomolov, za pridobitev evropskih virov, država bi gradila drugi tir... Politika bi morala vzpostavljati mehanizme, ki bodo lajšali podjetjem razvoj. Ne bi kadrovala in delila plena, ampak bi učinkovito organizirala slovensko družbo.
