Streznitev s Trumpom

Tako kot je Trumpu omogočil zmago bes proti Washingtonu, se v EU usmerja sentiment proti Bruslju.

Objavljeno
10. november 2016 21.16
reu BELGIUM/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Ko je pred osmimi leti na ameriških volitvah zmagal Barack Obama, se je pričakovalo, da se bo po dveh mandatih Georgea Busha začel nov preporod v čezatlantskih odnosih. Ti so bili dolga leta po nemško-francoskem »ne« napadu na Irak v znamenju razdora in niti v drugem, bolj spravljivem Bushevem mandatu ni bilo odjuge. Prevelikim pričakovanjem pogosto sledijo bridka razočaranja. Obama ni mogel biti mesija, odrešenik sveta, kakršnega so si mnogi želeli v Beli hiši.

Kot hladen realist posebne navezanosti na staro celino ni izkazoval. ZDA so se raje usmerjale v bolj dinamično Azijo, v širši pacifiški prostor. Nedvoumno sporočilo je bilo, da mora Evropa za svoje krize in krize v svojem sosedstvu skrbeti sama. Združeno kraljestvo in Francija nista zmogli izpeljati niti napadov na Libijo brez izdatne ameriške pomoči. Posledice samostojne evropske politike, pravzaprav njenega pomanjkanja, so postale na drugi strani Sredozemlja očitne. Tako v Siriji kot z begunsko krizo.

Izvolitev Trumpa nekaj mesecev po odločitvi za brexit je za EU novi pretres. Čeprav bo veliko tistega, kar je bilo izrečeno med kampanjo, ostalo zgolj na ravni retorike, se v Evropi, sredi notranjih in zunanjih kriz, čuti – strah.

Trump je zmagal z besednjakom in sporočili, ki ogrožajo liberalno demokracijo. Tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik François Hollande sta v svojih čestitkah poudarila skupne vrednote Zahoda, ki da bodo temelj za prihodnje čezatlantsko sodelovanje.

Izvolitev Trumpa se je pridružila številnim težavam Unije, na katere sama nima prepričljivega odgovora: migracije, Bližnji vzhod, ukrajinska kriza z bolj agresivno Rusijo. Sama je notranje sprta in vsaka od večjih odločitev, denimo o Ceti, povzroča kaotične razmere. Tudi v EU se dogaja vstaja dela volivcev proti establišmentu, osrednjim medijem, priseljencem, islamu, globalizaciji.

Tako kot je Trumpu omogočil zmago bes proti Washingtonu, se v EU usmerja sentiment proti Bruslju.

Poleg tega je Trumpova zmaga za EU še eno svarilo, da bo morala resneje poskrbeti sama zase. Napovedi, da se bo postavil po robu sistemu svobodne trgovine in da varnostnega dežnika nad Evropo ne bo več, se lahko hitro uresničijo. Ena od glavnih logik Trumpa je bila, da ZDA nimajo koristi od vloge svetovnega policista. Namesto tega napoveduje geslo Najprej, Amerika – z izolacionističnimi primesmi. Tudi Natov 5. člen kot sama srž zavezništva utegne začeti izgubljati verodostojnost.

V Evropi se je veliko ljudi zmrdovalo, ko je pred 36 leti v kriznih časih v Belo hišo prišel ne najbolj uspešen igralec Ronald Reagan. Vsaj z vidika razpleta hladne vojne je šel v zgodovino kot uspešen predsednik. Za napoved, da bo mogoče Trumpova pot – v povsem drugačnim okoliščinah – podobna, kot je bila Reaganova, ni podlage. Tudi zato bo EU morala ne glede na njegove (stran)poti postati bolj resna branilka tako liberalnih vrednot kot tudi lastnih interesov.

Trumpova zmaga lahko sproži koristno evropsko streznitev.