Strupena retorika

Današnji retorični izpad Cerarja ni bil prvi, zato so razlogi za zaskrbljenost še večji.

Objavljeno
18. november 2015 21.49
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Retorika predsednika vlade Mira Cerarja ob splošni stavki policistov je, milo rečeno, neprimerna. Vidno živčen premier, ker ga je nekdo iz Berlina ali Bruslja zaradi stavke verjetno potegnil za ušesa, je prepričan, da gre za izsiljevanje naše države, v kar ne bo privolil ne glede na posledice.

Takšne izjave so popolnoma skregane z realnostjo, saj večina zahtev policistov izvira iz let 2010 in 2012, a se nobeni vladi do zdaj ni zdelo vredno, da bi jim prisluhnila, in to kljub temu da so vse po vrsti ugotavljale, da so policisti premalo plačani in slabo opremljeni ter da je varnostni sistem države in njegov nosilni del - policija - kadrovsko podhranjen. Če je stavka »neodgovorna«, »nedostojna« in »sramotna«, naj premier to razloži policistom, ki v dvanajsturnih turnusih na meji z begunci delajo za 800 evrov na mesec ali manj. Tovrstne izjave so celo neresne; saj je resorna ministrica za notranje zadeve iz Cerarjeve stranke le dan prej ocenila, da so zahteve policistov legitimne.

To ni prvi retorični izpad Cerarja, zato so razlogi za zaskrbljenost še večji. Neprimerno je bilo tudi njegovo trkanje po prsih patriotizma pri postavljanju protibegunskih »tehničnih ovir« z ostrimi rezili, ko je Slovenijo razglašal za branik evropske kulture; retorika, ki strašljivo spominja na izjave Viktorja Orbána.

Cerar se s takšnimi potezami iz politične liberalne sredine postopno seli vse bolj na desno, kjer ga že željno pričakujejo nekateri vojne željni opozicijski poslanci ter množice rasističnih in ksenofobnih prebivalcev Zlovenije. Kam to vodi, mu bo pokazalo kolesje zgodovine.

Žalostno je, da vlada države članice EU šele v kriznih razmerah ugotovi, da varnost države nikoli ni samoumevna in da ni zastonj.