Svet, ki je skrenil s tira

Nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da bodo naslednje volitve v bundestag težje od vseh po združitvi Nemčije. »Združevati moramo z desne,« pravi.

Po enajstih letih na čelu nemške vlade in šestnajstih letih vodenja največje konservativne stranke osrednje evropske države pa ji je o tem laže govoriti kot pa to izvesti, saj bodo politično breme tudi njeni pretekli preobrati. Poleg tega je v resnici težko napovedovati, ali se bo krščanski uniji CDU/CSU pomik proti desni, s katerim je morala soglašati, sploh izplačal. Prva političarka osrednje evropske države je doslej prepričevala, da so na deželnih volitvah izgubljali prav proti beguncem ostro nastrojeni krščanskodemokratski politiki. Toda zdaj bo njena najpomembnejša naloga obračun z nacionalistično Alternativo za Nemčijo, katere vzpon grozi tudi tradicionalnemu zavezništvu CDU z bavarsko CSU.

Proti odklonom, ki jih prinaša naval tolikšne množice ljudi iz versko in civilizacijsko drugačnih družb, pa mora nastopiti tudi zaradi razumevanja svobode v razviti zahodni državi. Še več, begunska kriza po britanskem brexitu razdvaja stoletni mirovni projekt na stari celini, pa čeprav je kanclerka lani poleti odprla meje svoje države tudi zaradi časti Evrope ob pogledu na trnovo pot stotisočev, ki so bežali po balkanski begunski poti.

Kanclerka zato med izzivi, ki jih bo morala premagati, ne navaja le morebitne koalicije med nemškimi socialdemokrati, zelenimi in Levico, ki zaradi naraščajoče salonskosti naslednice vzhodnonemške komunistične partije ni več nepredstavljiva niti na zvezni ravni. V svojem essenskem nastopu je govorila tudi o izzivih »našemu načinu življenja« na evropski in mednarodni ravni – in se tudi zato odločila, da spet kandidira.

Lahko je videti, kaj vse je na kocki, in to ne le za svetovno izvozno rekorderko Nemčijo, ki se upravičeno boji protekcionističnih groženj z vseh strani. Prvič po padcu berlinskega zidu so spet samozavestno na pohodu nedemokratične sile, ki jim je »naš način življenja« še posebej trn v peti. Ne maje se le evropsko združevanje, ampak tudi in morda še bolj zgodovinski projekt Zahoda. Tako kot v sporočilu prihodnjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je zato kanclerka v Essnu govorila o dostojanstvu vsakega posameznika ne glede na izvor, barvo kože, vero, spol, spolno usmeritev ali politično usmerjenost; demokracija in svoboda pa sta zanjo dobrini, ki ju ni mogoče preceniti. Še iz časov Nemške demokratične republike ve, da je politika proti svobodi tudi politika proti človeški naravi.

Dobrega četrt stoletja po hladni vojni Angela Merkel čuti, da je svet skrenil s tira, in to je zanjo očitno dovolj dober vzrok, da se odreče zasluženi upokojitvi. Tako kot v pismu Trumpu pa je tudi tokrat poudarila, da vsega ne more doseči sama.