Svet kroži v drugo smer

Inovativnost žene človeštvo naprej, a ta ni nujno povezana samo s tehnologijo. Inovativni smo lahko tudi v odnosu do sebe, do drugih, do okolja. To pa lahko obrnemo tudi v poslovno priložnost z družbenim učinkom.

Naš planet je omejen z viri, zato bo trajnostna naravnanost in nenehno inoviranje poslovnih modelov nujno pravi podjetnica in predavateljica na IEDC-Poslovni šoli Bled Nadya Zhexembayeva. V svoji knjigi Overfished ocean strategy govori o koncu linearnega gospodarstva, ki izrablja vire za proizvodnjo izdelkov, ki se jih po uporabi le zavrže. Prihaja čas krožnega gospodarstva, ko bodo »smeti« ene dejavnosti »hrana« drugi. Tudi Evropska komisija je to zaznala in sprejela.

Zhexembayeva govori tudi o tem, da so podjetja navajena razmišljati o produktih, namesto o storitvah oziroma rešitvah, ki uporabnikom prinašajo vrednost. Ko naredijo ta preobrat se ne sprašujejo več: Rasti ali ne rasti?, ampak Kaj želimo, da raste?

Kje so podjetja? Redka krožni model izvajajo že desetletja, nekatera se prebujajo v zadnjem času in so že uspešna pri ustvarjanju nove dodane vrednosti zase in za planet. Tako ameriški Terracycle, ki ga je zasnoval 20-letni Tom Szaky, proizvaja že več kot 1500 izdelkov iz smeti. Z njimi so angažirali več kot 20 milijonov ljudi, ki zbirajo smeti po 20 državah ZDA. Njihov prvi izdelek je naravno gnojilo, imenovano Črvji kakec, ki ga med drugim prodajajo velikim trgovcem, kot sta Walmart in Whole Foods Market.

Tudi velikani dojemajo, da se svet vrti v drugo smer. OMV je sprejel strategijo, po kateri vsi zaposleni, od pripravnikov do direktorjev, razmišljajo krožno. S skrbjo do okolja in družbe iščejo nove energetske rešitve za svoje stranke, kamor sodijo vodikove celice, biogoriva, vodni in ogljični menedžment.

Doma prav tako ne zaostajamo. Ljubljanski Julon v sodelovanju z okoljskimi organizacijami iz ribiških mrež izdeluje nit, ki jo nato lahko uporabijo za izdelavo nogavic. Fructal je s projektom Plastenka za plastenko kot prvi v Sloveniji sklenil krog vračanja odpadne embalaže PET, namenjene ponovni uporabi kot sekundarne surovine pri proizvodnji novih plastenk. Mlada mamica s Poljske, poročena s Slovencem, si je v želji, da bi se njuna hči igrala z igračami iz lokalnega okolja, zamislila igrače Mimice. Sprva jih je izdelovala sama iz oblek, ki jih je hči prerasla, zdaj Mimice izdelujejo šivilje iz ranljivih skupin, iz materialov, ki so odpadek drugih industrij.

Podjetje Ponnod je uporabilo pred tisočletji uporabljen naraven način pridelave hrane v sožitju z ribami – akvaponiko, ki jo je prilagodilo današnjemu načinu življenja. Šoštanjski inovator pa je razvil napravo za izrabo energije morskega valovanja, ki je neusahljiv vir energije. Številne ideje so se preizkusile tudi na platformi množičnega financiranja Kickstarterju in bile uspešne.

Take zgodbe so dokaz, da povpraševanje po odgovornih in inovativnih rešitvah je. Zmagovalci pa bodo tisti z odgovori na izzive omejitev planeta, rasti in staranja prebivalstva.