Svet po 4700 novicah

Nedelja, 3. april, letos. Pozno popoldne. V več kot sto novinarskih redakcijah, tudi Delovi, je bilo v tem času bolj živahno kot ob povprečnih nedeljah. Novinarji smo pripravljali objavo prispevkov, s katerimi smo razkrili skrivnostno delovanje panamske družbe za registracijo družb v davčnih oazah Mossack Fonsceca in njihovih strank. V naslednjih dneh in tednih je bilo objavljenih več kot 4700 novic. Z objavo teh medijske hiše pod reflektorje niso postavile le tistih, ki so se sončili v tropskem paradižu, ampak tudi vlade, parlamente, finančne organe, policijo. Glavni namen razkritij #PanamaPapers morajo namreč biti sistemske spremembe v boju proti davčnim oazam.

Medijske objave in pritisk javnosti – denimo z metanjem probiotičnih jogurtov in jajc že zaradi bančnega kriminala razkurjenih Islandcev – so prisilile odločevalce, nadzornike in organe pregona, da so v boju proti davčnim utajam, skrivanjem lastništva, nepreglednemu poslovanju, pranju denarja, financiranjem terorizma in ostalim oblikam nezakonitega kriminala, prestavili v višjo prestavo.

Kakšne so posledice objav panamskih papirjev? Davčni organi preiskujejo davčne utaje, tako da se je v državne proračune zlilo več deset milijonov evrov davkov. Videli smo odstope z visokih položajev, med drugim je odstopil islandski premier, španski minister za industrijo, bankirji, odvetniki in tako dalje. Policija in tožilci so sprožili vrsto preiskav. Europol je namreč identificiral kar 3469 potencialnih primerov organiziranega kriminala. Zvrstilo se je tudi več aretacij. Najpomembneje pa je, da so številne države v boju proti davčnim oazam spremenile svojo zakonodajo. Hkrati se je okrepilo tudi mednarodno sodelovanje, države odpirajo svoje podatke tujim organom, problematika davčnih oaz je pogosteje na mizah v Bruslju in mednacionalnih ustanovah.

Premike smo videli tudi v Sloveniji. Panamski dokumenti so s položaja odnesli častna konzula Slovenije v Luksemburgu in Liechtensteinu Franca Zlatka Dreua in Donata P. Marxerja. Finančna uprava je na podlagi Delovih razkritij uvedla nekatere postopke in že ugotovila neplačane davčne obveznosti. Delo v zvezi s panamskimi dokumenti na Fursu še vedno poteka. S spremembami zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma se vzpostavlja register dejanskih lastnikov za večjo transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in povečuje pooblastila uradu za preprečevanje pranja denarja. Slovenske oblasti dobivajo tudi vse večji dostop do podatkov v tujini. Finančna uprava bo, denimo, začela dobivati informacije o stanju na računih, ki jih imajo Slovenci v Avstriji, ki je bila doslej zelo zaprta glede tovrstne izmenjave podatkov.

Čeprav so novinarji s 4700 novicami brcnili v rit odgovorne, boj z davčnimi oazami ni dobljen. Pomembna svetovna gospodarstva namreč še vedno tolerirajo off-shore območja. To ni presenečenje; tudi panamski papirji so razkrili, da davčne oaze koristijo mnogim voditeljem držav, vplivnim posameznikom in korporacijam.