Svet preživetja in svet principov

Slovenska javnost je te dni med množico obupnih sporočil najbrž spregledala eno optimistično: v naslednjih nekaj mesecih bo alpska državica pridobila globlje morje. Zaslug ni pripisati topli gredi, pač pa ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Slednje je izdalo dve na videz banalni gradbeni dovoljenji za dograditev dveh kaset. Ti bosta dovolili poglobitev morja v pristanišču, kar bo omogočilo prihod veliko večjih kontejnerskih ladij in posledično večji pretovor kontejnerjev. Gre torej za pomemben korak v slovenski logistični strategiji.

V normalnih okoliščinah to seveda ne bi bil noben dosežek, saj bi moralo biti vendar nekaj povsem običajnega, da je država kakovosten servis svojemu gospodarstvu. Toda, če nam tuji ladjarji brez dlake na jeziku povedo, da slovenska država z globljim morjem zamuja vsaj tri leta, se utemeljeno lahko vprašamo, kaj so delali predstavniki te države v preteklih petih letih. Je kdo vprašal po zdravju prejšnjo upravo Luke Koper in prejšnje ministre?

Morje seveda še ni poglobljeno. V teh dneh bodo izvajalci šele začeli graditi kasete in danes bodo odpirali ponudbe kandidatov, ki bodo šele obljubili najhitrejšo in najbolj učinkovito poglobitev. Gašpar Gašpar Mišič še zmeraj vztraja, da se bo stvar zgodila do konca januarja 2014. Čeprav mu iz Ankarana sporočajo, da se bodo pritožili na upravno sodišče. Ne zato, ker bi ravno hoteli nagajati Luki Koper in s tem razvoju države (na prvem mestu bi seveda nagajali sebi, ker je veliko Ankarančanov neposredno odvisnih od dobrega dela pristanišča). Pritožili se bodo, ker hočejo dokazati, da je nastajajoča občina upoštevanja vreden subjekt, iz principa, torej, zaradi dokazovanja statusa ... V primeru globljega morja še zmeraj nazorno trkata dva povsem nasprotujoča si svetova: svet preživetja in svet principov.

Podobno velja za drugi tir. Obetajoči minister Samo Omerzel je obljubil, da bo spomladi leta 2014 izdano gradbeno dovoljenje za drugi tir. Pa čeprav mu nasprotuje Italija. Iz principov? Zaradi varovanja okolja in vod? Ma kaki! Iz povsem pragmatične konkurence in bojazni, da bi ji Koper pobral še kakšno mrvico tovora več. Roko na srce – kaj mislite, kateri tir je okolju bolj nevaren in nesprejemljiv: sedanji prvi tir, ki vsako leto zakuri velike površine gozdov in ni zasnovan po sodobnih principih varovanja narave? Ali novi tir, ki bo moral upoštevati bistveno strožje okoljske standarde?

In še glede cene drugega tira. Slovenski projektanti so ponujali tir, katerega kilometer bi stal 52 milijonov evrov. Minister Omerzel trdi, da ga je mogoče zgraditi za pol cene. V Avstriji in številnih drugih državah gradijo železnice še za pol Omerzelove cene (kakih 13 milijonov na kilometer). Naši projektanti upravičujejo štirikrat višje cene s tem, da bi tak drugi tir veliko bolj varoval okolje in vode in ker je slovenski teren tako težak. Pa verjamete, da gradijo v Avstriji železnice po ravnicah in da tam ne pazijo na vode in okolje? Kdo koga farba in zakaj?