Svet skozi davoška očala

V sodobnem svetu ni vse sprejemljivo, ni pa še soglasja o tem, kaj je in kaj ni.

Objavljeno
26. januar 2014 19.56
DAVOS/
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Bob Diamond je spet prišel v Davos, prav tako Jamie Dimon, Royal Bank of Scotland pa je v švicarskem gorskem letovišču, kjer se je ta konec tedna že 44. zbrala svetovna politična, gospodarska in drugačna elita, odprla pisarno. Spomnimo se: Diamond je odstopil zaradi manipuliranja njegove Barclays z medbančnimi obrestnimi merami, Dimonov JP Morgan je zaradi vloge v zadnji finančni krizi pravkar plačal dvajset milijard dolarjev kazni, zašpekulirano RBS so morali reševati britanski davkoplačevalci. In seveda, Dimonu so plačo pravkar povečali na dvajset milijonov dolarjev.

Se je v letih po izbruhu najhujše finančne krize po tisti iz tridesetih let minulega stoletja sploh kaj spremenilo? »Niste sužnji svojih misli,« je po poročilih iz oraklja svetovnih elit prepričeval francoski budist Matthieu Ricard, medtem ko so se vplivni in bogati tudi zaradi ameriške igralke Goldie Hawn drenjali na meditacije. »Ne skrivajte se pred problemi, a ne dovolite, da bi eksplodirali kot časovna bomba, naj se raje počasi stopijo kot jutranji sneg.«

Prav med davoškim srečanjem pa so se resno zamajale številne svetovne valute, iranski predsednik Hasan Rohani je zagovarjal pravico svoje države do atoma, japonski premier Šinzo Abe je Kitajsko in Japonsko primerjal z Nemčijo in Britanijo pred prvo svetovno vojno, odmevala je ukrajinska kriza, nadaljevali so se pokoli v Siriji in ameriški zunanji minister John Kerry je moral prepričevati, da se ameriški vpliv v svetu ne topi kot spomladanski sneg. Elitna srečanja v Davosu so bila vedno dokaz, da je v današnjem tesno povezanem svetu ekonomija vsaj tako odločilna kot politika, in če so pretekle krize razvitih držav vzbudile dvome v tako imenovane zahodne vrednote, so zdaj za težavno preverjanje svojih vzorcev razvoja na vrsti dosedanje hitro razvijajoče se države s Kitajsko vred.

Vsaj tako kot makro pogled na svet pa je danes pomembno tudi tisto, kar se dogaja v naši bližini, in ob trideseti obletnici Applovega macintosha, prvega popularnega računalnika, so v Davosu opozarjali tudi pred svetom brez dela. Po mnenju harvardskega profesorja Lawrencea Summersa je težko napovedovati, katera delovna mesta bo prizadela modernizacija, Erik Brynjoffsson iz Massachusetts Institute of Technology pa verjame, da bi morali ponovno premisliti ves izobraževalni sistem in poskrbeti za spodbujanje ustvarjalnosti: »Roboti so zelo dobri pri uboganju navodil!« Ob raziskavi britanskega Oxfama, da petinosemdeset najbogatejših ljudi premore enako bogastvo kot najrevnejša polovica človeštva, so »davoški ljudje« svarili tudi pred neenakostjo, tudi zaradi njenega ogrožanja gospodarske stabilnosti v svetu.

In meditacija? Znano je, da si je že Applov Steve Jobs z njo pomagal pri ustvarjanju, menda pa tudi pri finančni ustanovi Goldman Sachs, ki je bila v samem središču preteklih kriz, trgovce z novci učijo treniranja svojih možganov. Bo »živalski duh« sodobnega poslovnega in političnega sveta postal bolj človeški? Da ni tako preprosto, je v Davosu izkusila tudi Goldie Hawn. S svoje spletne strani je morala na hitro umakniti fotografijo z nigerijskim predsednikom, znanem po nasprotovanju istospolno usmerjenim. Tudi v sodobnem svetu ni vse sprejemljivo, ni pa še soglasja o tem, kaj je in kaj ni.