Tiskane izdaje
Vremenoslovci, ki se v svojih vsakodnevnih napovedih vremena že lep čas ponavljajo kot papige, res niso krivi za čedalje večji obup pridelovalcev hrane. Vročina in dolgotrajna suša sta v večjem delu države že izdatno oklestila pridelek poljščin, vrtnin in travinja. Zato bo letošnja bilanca slovenske samopreskrbe še slabša, kot je že zaradi vsega drugega dogajanja in nedogajanja v domači pridelavi hrane.
Velika odvisnost od uvoza hrane nas bo spet kaznovala. Po sušah in poplavah v svetu, ki so močno oklestile pričakovane pridelke ključnih surovin za prehransko industrijo, so njihove borzne cene podivjale. Medtem ko v ZDA, ki so največje izvoznice žita, ob letošnji katastrofalni suši in nizkih pridelkih celo iz Bele hiše zagotavljajo, da to ne bo kaj dosti vplivalo na raven cen hrane pri njih, pa je dejstvo, da se bo zaradi tega dražila hrana povsod drugod po svetu. Ameriška letina koruze, ki še niti pobrana ni, je tako ponovno izdatno navila borzne vrednosti strateških prehranskih surovin. Te so letos že bolj kot ne zaznamovale ekonomiko prehranskih obratov v državah uvoznicah. In jo še bodo.
Tudi v mali Sloveniji, kjer po dveh desetletjih iskanja recepta za pravo pot svoje pridelave hrane, njeno promocijo in pot do potrošnikov doma in na tujem še kar tavamo in uspešno nazadujemo. Levji delež zaslug za to je pripisati neodločnim in nesposobnim upravljavcem države, ki ne zmorejo presekati gordijskega vozla drobnjakarstva in pretirane samozaverovanosti, egoizma, ki izniči vsak dobronamerni poskus povezovanja.
V državi, ki velja za eno najbolj vodnatih v Evropi in svetu, je lahko velik udarec, kot nam ga je dala letošnja suša, tudi opozorilo, da bi se z izdatnejšim namakanjem končno lotili prerazporejanja akumuliranih »zalog« vode.
