Dvanajst let je minilo od takrat, ko je vodstvo hrvaške SDP, na čelu z Ivico Račanom, od prvega moža Zagreba Milana Bandića zahtevalo odstop. Njegov greh je bil, da se je pod vplivom alkohola zaletel v drug avtomobil in odpeljal s kraja nesreče. Oškodovani voznik je Bandića ujel v eni od sosednjih ulic in poklical policijo. Župan je med pisanjem zapisnika brez policijskega dovoljenja odšel domov. Po škandalu je Bandić v soglasju s stranko, in po dolgem pregovarjanju, le ponudil odstop, ki je bil sprejet.
Danes, dobrih dvanajst let pozneje, je Milan Bandić še vedno župan hrvaškega glavnega mesta in tudi del protikorupcijske akcije, v kateri udeležence sumijo zlorabe položaja, utaje davkov in carin ter trgovanja z vplivom, s čimer naj bi mestu Zagreb povzročili škodo za poltretji milijon evrov.
Po plačilu rekordne varščine v zgodovini hrvaškega pravosodja, skoraj dveh milijonov evrov, je zdaj na prostosti, vendar pod številnimi pogoji. Izogibati se mora stiku z več kot dvesto osebami, ki jih je tožilstvo predlagalo za priče v postopku. Poleg tega ne sme opravljati županskih nalog, da ne bi ponovil kaznivih dejanj, ki jih je osumljen. Temu bi se lahko izognil, če bi odstopil s položaja župana, a je to zavrnil, le pooblastila je predal namestnici. Za svoje nedelo še vedno prejema od 2200 evrov do 2400 evrov plače župana Zagreba.
Odgovor, ali je to prav ali ne - in še nekaj drugih - bodo Bandić ter njegova odvetniška ekipa iskali najprej na ustavnem sodišču nato pa še, kot je napovedal, na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Bolj kot to hrvaško javnost zanima, ali je Milan Bandić pravzaprav politični zapornik, pogojno na prostosti, ali je le politik v zaporu, pogojno na prostosti.
Bandić je v letih šefovanja Zagrebu postajal vse močnejši pa tudi vse bolj prepričan, da je - nepremagljiv in nedotakljiv. Politična sla ga je nato (in najbrž tudi zato) odgnala celo v bitko za predsednika države, kar ga je leta 2009 stalo poraza in razhoda s stranko SDP. Lani je spet zmagal na lokalnih volitvah, s svojo listo pa osvojil večino v zagrebški skupščini.
Napovedoval je, da se bo udeležil tudi decembrske predsedniške bitke za Pantovčak, vendar si je pozneje premislil in se odločil, da bo raje vstopil v boj za parlament prihodnje leto. Začel je kovati politične zveze, vrstila so se različna srečanja, ankete so mu zagotavljale pomembne odstotke. Politična sla je bila nenasitna. Nato se je zgodila afera Agram.
Vse več je tistih, ki so prepričani, da je Bandić dobro zmešal štrene na parketu hrvaškega političnega parketa in da je bila akcija Agram pravzaprav del nenaključnega političnega konstrukta. Vendar je vse več tudi tistih, ki so prepričani, da je Milan Bandić le en člen za zdaj še domnevnega suma zlorabe položaja, utaje davkov in carin ter trgovanja z vplivom. In kot tak le politik na prostosti pod številnimi pogoji.