Ta ritem pelje v Francijo

Slovenija je že v prvih minutah razkrila taktični načrt. Srečko Katanec je izbral logično, previdno taktiko, saj se je dobro zavedal, da ne smemo prejeti hitrega gola. Previdno smo čakali na napake Švicarjev in prežali na bliskovite nasprotne napade. Igralno polje je bilo močno zoožano, vse linije je Katanec približal, da je Švicarjem onemogočil razvoj igre. Ti so bili močnejši le v posesti žoge, Slovenija pa je v prvem polčasu prišla do svoje priložnosti, a je ni izkoristila. Katančeva postavitev je omogočila hitro preobrazbo v napade, Švicarje smo napadali s tremi, štirimi igralci, ki so imeli napadalne potenciale. O menjavi Pečnika za Matavža lahko le ugibam. Morda je bil Pečnik poškodovan, desno stran je solidno prebijal, druga možnost in bolj verjetna je ta, da je selektor, ki je budno spremljal in videl tekmo iz svojega zornega kota, želel nekaj spremeniti in je ukrepal. Ocenil je, da je treba povleči taktično potezo, ki bi zasukala igro in morda presenetila tekmece.

Drugi polčas se je razmeroma hitro »razkril« in nakazal, v kakšno smer bo šel dvoboj. Narekoval ga je izid iz Osla, ki za nas ni bil ugoden. Pošteno smo se odprli in se pogumno usmerili v napadalne akcije. Tekma je bila odprta, ritem in pretok žoge hiter. Na ta način smo si zagotovili večjo posest žoge in si priigrali kar nekaj priložnosti. Praviloma so bili to napadi 3:3, 3:2. Niso se nam izšli, mislim, da zaradi pomanjkanja zbranosti v zaključnih potezah. Zadnja podaja je bila nenatančna, odločitve morda napačne. Tudi to je bilo normalno, saj je v tako hudem ritmu težko ostati zbran. Moči je zmanjkovalo, morda bi morali večkrat poskušati s streli z razdalje. Takšna igra je izpostavila oba vratarja, bila sta odlična, toda visel je tudi naš gol. Če bi ga zabili, bi bila zgodba drugačna.

Kvalifikacije so bile na koncu neuspešne. Zapravili smo jih v prvem delu. Skupina ni bila najmočnejša, toda izenačena. Usoden je bil slab štart. V podrobnosti ne bi šel, ker očitno ni bilo vse v najlepšem nogometnem redu. Dejstvo pa je, da bi s predstavami na ravni drugega dela kvalifikacij bili najmanj drugi. Če ne celo prvi, ker vem, da ima Slovenija kakovostnejše igralce. Res pa je, da le takrat, ko so v formi in ko so zdravi.

Že selektor je poudaril, da je selekcija bolj ali manj opravljena. Morda se bo pojavil še kakšen igralec, lahko računamo še na »okrepitev« iz selekcije do 21 let. Katanec bistveno ne bo posegal v moštvo. Upa in z njim mi vsi, da bodo igralci čim več igrali in bili zdravi. To je ključna zahteva za uspešne kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu leta 2016 v Franciji, kamor bi se malodane morali uvrstiti. Večina reprezentantov je v najboljših letih, so zreli in na roko nam gre tudi kvalifikacijski sistem. Nadaljevanje v tem ritmu nas zagotovo pelje v Francijo.

Celostna podoba na koncu je obetavna. Ko se bo moštvo dopolnilo, ko se bodo poškodovani pozdravili, bo konkurenca znotraj moštva izjemna in dobrodošla. Takrat bo imel selektor izključno sladke skrbi.