Talci

Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė se je pritoževala, da je EU talka notranje politike ene države. Četudi Ceto v predlagani obliki podpira 27 članic in pol (belgijska Flandrija), je blokada v Valoniji povzročila, da EU kot celoti grozi velika osramotitev.

Ko so se voditelji Unije brez Velike Britanije pred dobrim mesecem zbrali v Bratislavi, so napovedovali, da mora brexit spodbuditi nov začetek kot pot do obnove zaupanja državljanov v evropski združevalni projekt. To bi v njihovih očeh najlaže naredili z doseganjem prepričljivih rezultatov.

Vrh EU se je spet končal v bolj kaotičnih okoliščinah. Ostro retoriko proti Moskvi, ki sodeluje v moriji v Alepu, so razvodeneli na minimum minimuma. Kljub ustavitvi begunskega vala po balkanski poti je prevladalo prepričanje, da je bolje, če nadzor na notranjih mejah, tudi slovensko-avstrijski, še ostane.

Vrh seveda ni mogel rešiti Cete. Najhuje je bilo, da je le dve uri po koncu vrha iz valonskega glavnega mesta prišlo sporočilo kanadske delegacije, da so pogajanja z valonsko vlado propadla in se odpravljajo domov. Unija, ki se po lastni krivdi znajde v takem brezizhodnem položaju, ne more dobiti zaupanja.

Očitno je, da je Ceta predvsem žrtev večjega, kočljivejšega sporazuma z ZDA. Lahko se veliko razpravlja o napačni taktiki v pogajanjih in pri odpiranju sporazuma javnosti, zato so se povečevali dvomi o njem. Kljub temu je glavno vprašanje, kakšno vlogo naj ima EU v globaliziranem svetu.

Žalovanje za starimi časi, značilno za številna strukturno šibkejša območja, kakršno je nekdanja industrijska sila Valonija, ni rešitev. EU je velika izvoznica in pri urejanju svetovne trgovine mora sodelovati s sporazumi, kakršen je Ceta, če noče biti odvisna od pravil, ki jih bodo določili drugi.

Če bodo zapletena pogajanja z Združenim kraljestvom o brexitu potekala enako, so pred nami še dolga leta kaosa.