Tehtanje

Od 1. novembra se bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije financirala s prostovoljnimi članarinami. Tako se po dveh desetletjih vrača k svojim petinštiridesetletnim koreninam. Obrtniki z družinsko tradicijo edine zbornice z omrežjem po vseh nekdanjih 62 občinah po vsej verjetnosti ne bodo pustili na cedilu, odziv podjetnikov, ki so se tudi v nazivu zbornice pojavili šele pred šestimi leti, pa je manj jasen.

Za prostovoljno članarino pred letom in pol ni glasovalo sedem desetin članov, kot razglašajo nasprotniki zbornice, pač pa natančno 6448 od skupaj 51.318 obveznih članov ali 12,56 odstotka vseh takratnih članov. Tri tisoč članov je že poslalo izstopne izjave, zaradi krize in opuščanja dejavnosti se je število članov v letu in pol zmanjšalo za nadaljnjih tisoč. Skupaj je verjetno trideset odstotkov neplačnikov članarine kar optimistična ocena upada števila članov.

Dvoma, da obrtniki in vse malo gospodarstvo potrebuje nekakšnega zaščitnika interesov, verjetno ni; četudi je bil v zadnjih letih glas zbornice še najbolj podoben glasu vpijočega v puščavi, ki ga še slišal ni nihče, kaj šele uslišal. Čeprav so razpravo o davku na nepremičnine prvi začeli v OZS in opozorili, da gospodarstvo ne bo preneslo nobene dodatne obdavčitve, kaj šele dva- do štirikratno povečanje.

Z bojno ostjo v podobi tovornjakov so hitro zagrozili z neprijetnostmi. Ko so se že skoraj umirili, so se jim pridružili še kmetje, ki pa so pravzaprav hitro dosegli svoje, tako da so obrtniki spet ostali sami. No, zbudil se je tudi del velikega gospodarstva, na primer hotelirji, GZS pa »se zdi, da stopnja 0,75 njihove zahteve ne uresničuje v celoti, se ji pa približuje«. Za OZS je ta stopnja povsem nesprejemljiva: prebavili bi 0,30-odstotni davek, enak kot velja za hleve, kjer se takisto opravlja gospodarska dejavnost. V nasprotnem ima vodstvo zbornice že pooblastilo za proteste.

Z znižanjem članarine v OZS niso naredili veliko. Najštevilnejši, samozaposleni, so doslej plačevali 20 evrov, poslej bo članarina zanje 18 evrov. Na leto torej 216 evrov namesto 240. V nekaterih dejavnostih se toliko res prihrani z uporabo obrtniške kartice Mozaik podjetnih pri zavarovanju, elektriki in nakupih v nekaterih trgovinah. Vprašanje pa je, ali se ta računica izide, recimo, pri malih gostincih in storitvah.

Ob zmanjševanju prometa in plačevanju obveznih prispevkov in neobveznih dajatev (na glasbo, na primer) je pač dobrodošel vsak evro. Člani bodo morali pretehtati, ali dobijo, na primer, v zbornični reviji, posebno pa v uporabnem svetovalcu, informacije in podatke, ki jih pri poslovanju nujno potrebujejo. Udeležba na lanskem izjasnjevanju o prihodnji organiziranosti – beri o obveznem ali prostovoljnem članstvu – je bila skromna. To je lahko tudi znak, da se marsikdo niti toliko ne bo pomujal, da bi izstopil. Kot marsikateri davkoplačevalec še ni odpovedal fiksnega telefona, ki ga sploh ne uporablja več.