Tiskane izdaje
Evropski varuh konkurence ima zdaj na ognju več loncev z godljo, v kateri so glavna začimba davčne ugodnosti, ki so jih multinacionalke prejemale v posameznih evropskih državah kot posebno naklonjenost svojih gostiteljic, ki imajo pri tem svoje izračune s tujimi vlagatelji. Skupni imenovalec teh zgodb je zavezništvo med velikimi globalnimi družbami in davčnimi administracijami držav, v katerih so naselile svoje sedeže. Nekateri spori o nenavadnih davčnih ugodnostih čakajo pred sodiščem Evropske unije.
Najnovejša na seznamu velikih mednarodnih družb, pri katerih evropski varuhi konkurence sumijo na nezakonite davčne ugodnosti, je pohištvena velikanka Ikea, sporni pa sta davčni odločbi iz let 2006 in 2011, s katerima so ji v deželi tulipanov nespodobno znižali obdavčljive dobičke. Že časovni odmik od odločbe do preiskave kaže, kako razširjeni in zapleteni so sistemi, prek katerih si multinacionalke znižujejo davčno osnovo, recimo prek franšiz z računi za intelektualno lastnino ali prek povezanih družb in transfernih cen ...
Dobičke kakor mačka mlade prenašajo iz države, v kateri nastanejo, v tako imenovana davčno ugodna okolja, potem pa jih morda spet kot neobdavčljivo plačilo intelektualne storitve vrnejo na svoj domači naslov. V multinacionalnih družbah delujejo veliki oddelki z najbolje plačanimi izvedenci za davčno-finančno področje, ki iščejo priložnosti za nizke davčne stopnje, da ne bodo videti kot goljufija.
To je prava inovativna industrija v zaledju globalnih družb, s katero mora meriti mišice evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Najvplivnejše svetovne organizacije – recimo Mednarodni denarni sklad, OECD, G7 in evropska komisija – se ukvarjajo z vprašanji, kako nadeti uzdo predrznim globalnim družbam. Sprejemajo direktive, mednarodne standarde, sisteme za izmenjavo podatkov med davčnimi administracijami, sklicujejo velika mednarodna srečanja, da bi jim stopili na prste.
Davčni strokovnjaki med najbolj vroča mednarodna davčna vprašanja uvrščajo prav BEPS, Base Erosion and Profit Shifting, v slovenščini torej erozijo davčne osnove in prelivanje dobička v ugodna davčna okolja, zaradi česar proračuni držav po ocenah OECD vsako leto izgubijo od štiri do deset odstotkov globalnih prihodkov iz obdavčitve podjetij. Hkrati evropski varuh konkurence raziskuje primere, tako kot Ikeo, ko evropske države tujim mednarodnim družbam ponujajo posebne davčne ureditve z nizkimi stopnjami, kakršne domačim podjetjem niso dosegljive.
Evropske države tekmujejo med seboj na vseh področjih, čeprav od svojih državljanov pričakujejo, da bodo Unijo sprejeli kot novo domovino. Že okoli leta 2004, ob včlanitvi Slovenije v EU, je bil v evropskem parlamentu večkrat govor o davčnem dampingu, ki je privabljal vlagatelje. Davčni privilegiji za mednarodne družbe služijo istemu namenu.
