Tekma za investitorje

»Ste se že kdaj vprašali, zakaj toliko odličnih slovenskih zagonskih podjetij, takoj ko dosežejo prve rezultate, odide v poslovno bolj zanimiva okolja, bodisi v ZDA, Veliko Britanijo ali pa kar na Nizozemsko ali Ciper?« se retorično sprašuje Iztok Klančnik, generalni direktor družbe Selectium Adriatics, naslednice slovenske podružnice multinacionalke Hewlett Packard Enterprise. Odgovor: ker slovensko naložbeno okolje ni dovolj privlačno za investicije, ne za domače, ne za tuje.

Teh si v Sloveniji želimo, saj prinašajo nova delovna mesta in povečujejo blaginjo. Pritok tujega kapitala se je sicer v zadnjem času povečal, a predvsem zaradi privatizacije podjetij. Želeli pa bi si več tujih neposrednih investicij. Slovaška, Češka in Poljska, denimo, so bistveno bolj uspešne od Slovenije pri privabljanju tujih vlagateljev, na kar slovensko vlado opozarja tudi evropska komisija. Investitorji najpogosteje kot največje ovire omenjajo visoko obdavčitev nadpovprečno plačanih, togo delovno zakonodajo ter dolgotrajne in zapletene birokratske postopke.

Ena najpomembnejših letošnjih nalog finančnega ministra je znižanje obdavčitve dela. Raziskava OECD kaže, da so v Sloveniji nadpovrečno obdavčene višje plače, medtem ko stroški dela večine zaposlenih ne odstopajo od povprečja drugih držav. Gospodarstvo trdi, da najboljših kadrov, gonila svojega razvoja in rasti ne morejo plačati primerljivo z drugimi državami, zato bodisi ta cvet zaposlenih pobegne v tujino bodisi se v tujino odseli kar podjetje samo − tako kot je pobegnilo že več multinacionalk. Strinjamo se, da so stroški dela, prosto po Mramorju, »visoko strokovne skupine zaposlenih« v številnih podjetjih previsoki in da je treba omogočiti davčno privlačnejše nagrajevanje delavcev. A v številnih podjetjih so inženirji plačani premalo, da bi sploh občutili davčne razbremenitve višjih plač.

Še trši oreh kot davčna reforma je morda reforma trga dela, kjer trčijo tradicionalni nasprotni interesi delodajalcev in delojemalcev. Ali je reforma trga dela, s katero bi bili zadovoljni vsi socialni partnerji, sploh mogoča? Zimzelene težave so tudi previsoke administrativne ovire, dolgotrajni upravni in sodni postopki ter zapletenost slovenske zakonodaje. A obstajajo tudi izjeme; javne ustanove in njihovi uslužbenci, ki znajo priti nasproti investitorju. Sistem bi moral omogočati, da ti postanejo pravilo.

Ob izboljšanju poslovnega okolja je najpomembnejše, da se Slovenija zna predstaviti tujim investitorjem kot najboljša država zanje. Slovenija pri tem tekmuje s Slovaško, Češko, Poljsko, Hrvaško in drugimi državami, tudi za vsako podjetje posebej, kot denimo za Yaskawino tovarno robotov in 200 kakovostnih delovnih mest. Privabljanje tujih neposrednih investicij bi morala biti redna delovna naloga predsednika vlade. Izid te tekme bo namreč podal eno ključnih ocen v spričevalu Cerarjeve vlade ob koncu mandata.