Tempirana bomba

Konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 88.457 brezposelnih. Za Slovenijo to pomeni 5,9-odstotno brezposelnost. Čeprav je, statistično gledano, še vedno med najnižjimi v Evropi, je stanje, milo rečeno, skrb zbujajoče.

Objavljeno
04. avgust 2009 21.05
Posodobljeno
04. avgust 2009 21.14
Erika Repovž
Erika Repovž
Konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 88.457 brezposelnih. Za Slovenijo to pomeni 5,9-odstotno brezposelnost. Čeprav je, statistično gledano, še vedno med najnižjimi v Evropi, je stanje, milo rečeno, skrb zbujajoče.

Brezposelnost ob spreminjajoči se strukturi, kakršne smo bili vajeni v preteklih letih (povečuje se delež brezposelnih moških in delež brezposelnih, mlajših od 40 let), od začetka leta narašča in se v zadnjem času povečuje za dobra dva odstotka na mesec. Olajševalna okoliščina je sicer naraščajoče povpraševanje po delavcih, ki je bilo julija največje doslej in je slaba dva odstotka večje kot mesec prej, a je to v luči sedanjih razmer precej klavrna tolažba. Zdi se, kot da je potapljajočih se ladij iz dneva v dan več, rešilnih čolnov pa premalo oziroma jih za nekatere sploh ni na obzorju.

Agonija v Muri se iz tedna v teden podaljšuje, skoraj vsak dan pa se podjetjem v stečaju pridruži še kakšna žrtev; zato je toliko bolj razveseljiva vest, da novogoriška družba Gostol-Gopan, ki sodi v vrh svetovnih ponudnikov pekarske opreme, kljub drugačnim napovedim ne bo odpuščala, saj jim je drugače kot v novogoriški Iskri Avtoelektriki uspelo zapolniti proizvodne zmogljivosti do konca leta.

Ob predstavitvi novega vladnega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki je skupaj z državnimi subvencijami za polni delovni čas najpomembnejši protikrizni ukrep, je minister za delo Ivan Svetlik na začetku junija dejal, da bo takšen ukrep za delodajalce cenejši, kot če bi morali odpuščati in plačevati odpravnine. Cenejši naj bi bil tudi za državo, ki bi v nasprotnem primeru morala plačevati nadomestila za brezposelne - kljub temu pa to ne bi smelo biti največ, kar v danih okoliščinah ta država zmore. Njeno ravnanje v tem primeru spominja na obnašanje v podjetjih, ki so obsojena na stečaj in se pred dokončnim zlomom rešujejo zgolj z varčevalnimi ukrepi, namesto da bi razmišljala o pravočasnem prestrukturiranju in novih strateških produktih.

Iz sredinega Dela.