Tiha moč upora

Cankarjev dom je bil v osemdesetih letih prizorišče prvih spontanih oblik upora civilne družbe. Za srbske mitingaše zloglasni »Cankarov dom« je bil tista simbolna točka, na kateri se je začela sesuvati monopolna vloga partije in razkrajati federalna država. Tam so ustanavljali prve politične stranke, protestirali proti kršenju človekovih pravic in odprli razpravo o novi slovenski ustavi.

Pisatelji so torej za današnjo prvo javno tribuno civilne družbe po izbruhu »upora zombijev« zavestno izbrali prizorišče z močno sporočilno vrednostjo. Udeleženci, med njimi številni razočarani osamosvojitelji pa tudi mlajše generacije s pametnimi telefoni, vidijo jasne vzporednice s prelomnimi dogodki pred več kot dvajsetimi leti. Zagotovo je primerljiv zanos, ki očitno ne popušča. V nabito polni dvorani so danes vedeli, česa nočejo. In v obrisih tudi že, kaj hočejo.

Posebnost novega slovenskega punta je, da ne ruši države, ampak nasprotno, zahteva, da ta začne delovati. Iz te temeljne predpostavke izhaja tudi skupni imenovalec zahtev: korumpirani politiki naj se umaknejo, dobičkarje tranzicije naj doleti zaslužena kazen, državljanom naj se vrnejo z ustavo zagotovljene pravice. Ali bo, različnim, kot so, protestnikom uspelo svoje zahteve kanalizirati v resno politično alternativo, včerajšnja prva tribuna še ni potrdila, je pa pokazala, da je to mogoče. Hkrati pa neustavljiva moč upora že spreminja politično realnost. Nepriljubljena vlada se seseda. Zdaj ni več vprašanje, ali predčasne volitve bodo, ampak samo še, kdaj. Stranke hitijo z obljubami, da bo poleg strogega varčevanja nujen tudi nov gospodarski zagon.

Kar je pomembno znamenje začetka novega časa. Tudi brez vzporednic s slavno zgodovino.