Tim in Jerry

Nihče ne dvomi, da Orešković dober menedžer. Kako se bo znašel pri vodenju vlade, pa je drugo vprašanje.

Objavljeno
24. januar 2016 18.43
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Predsednik nove hrvaške vlade je Tihomir Orešković. Vsi ga kličejo Tim; tako, kot si je sam nadel vzdevek na družabnih omrežjih. V 151-članskem saboru ga je podprlo 83 od 149 poslancev, kolikor jih je bilo v poslanskih klopeh med glasovanjem. Proti je glasovalo 63 zastopnikov naroda, pet se je vzdržalo.

Razlika med tistimi, ki so podprli Oreškovića in njegovo ministrsko sestavo, in tistimi, ki so bili proti, ni zanemarljiva. To bi utegnila biti ne preveč dobra napoved za uresničitev ciljev, ki jih je Tim napovedal: okrepitev državnega gospodarstva, povišanje življenjskega standarda, zmanjševanje javnega dolga in to, da kreditni rejting države ne bo končal v smeteh.

Nihče ne dvomi, da Orešković ni dober menedžer, saj ga navsezadnje sicer ne bi zaposlila ena uglednejših mednarodnih družb. In skozi to prizmo bi se utegnilo izkazati, da bo znal finančne rezultate in morebitne uspehe dobro predstaviti državljanom, ki nanje čakajo že precej časa. Kako se bo znašel pri vodenju vlade, pa je drugo vprašanje in na odgovor bo treba še počakati.

Vendar se zdi, da poleg tega, t. i. finančnega dela vladne koalicije in ekonomskih usmeritev, obstaja tudi ideološki del. Vse glasnejši so pomisleki, da si je Orešković že zabil dva avtogola. Ko je predlagal Zlatka Hasanbegovića za ministra za kulturo ter upokojenega polkovnika Mija Crnojo za ministra za veterane. Prvemu očitajo izjave, da je antifašizem floskula, drugemu napoved, da bo objavil register izdajalcev nacionalnih interesov. Nekdanja nuna, ki je postala ministrica za socialno politiko in mlade, je le pika na i ideološkemu delu Timove vlade. Za temi predlogi bržkone ne stoji Orešković, ampak Karamarko in njegov desni HDZ.

Oba dela, tako ekonomski kot ideološki, bosta sestavljala hrvaško vlado, in vse glasnejši so tisti, ki so prepričani, da bodo ekonomska prepričevanja o večjih in manjših uspehih na gospodarskem področju namenoma zasenčila ideološki valjar, ki bo mlel v ozadju, in Hrvaško potiskal še bolj na desno.

Opozicija, ki jo bo vodila levosredinska SDP in še nekaj manjših strank, bo – razumljivo – z vsem orožjem in brez meril nasprotovala namenom vladajočih.

Vendar nevarnost na vlado preži tudi iz lastnih vrst. Pod nogami vladne koalicije in ministrov so namreč majava tla majave koalicije, v kateri prepirov že ne manjka, vsak dan pa nastajajo novi. Užaljenost tistih, ki so bili prezrti ali izločeni iz sestavljanja kadrovske križanke, je precejšnja, nečimrnosti med užaljenimi pa na svetu, kaj šele na Hrvaškem, nikoli ne bo zmanjkalo.

Vse bolj se zdi, da se zdaj na Hrvaškem začenja dogajanje, podobno tistemu, v katerem brezčasna junaka risanih filmov Tom in Jerry drug drugemu nagajata, ker se ne strinjata, kako se lotiti tega ali onega. Pa tudi zaradi tega, ker si nagajati morata, saj sta mačka in miš.