Tir v daljavi

Politiki so delo po počitnicah začeli s temo, ki je močno grela tudi v začetku poletja. Interpelacija ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je namreč – ob več očitkih, ki spremljajo njegovo ministrovanje – tesno povezana predvsem z dogajanjem v Luki Koper in (ne)gradnjo novega železniškega tira med Koprom in Divačo.

Že zdaj je jasno, da so zmagovalci »spontanega upora« delavcev uprava in nadzorniki Luke Koper ter tisti, ki jim v Luki ustreza status quo. Poraženka pa je država, ki je nesposobna uveljavljati lastniške pravice v svojih podjetjih. Marko Jazbec, Metod Dragonja in Peter Gašperšič. Te so imeli uporni delavci najbolj v zobeh. Prvi je že zapustil mesto predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga, tudi drugi je že nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu, tretjemu se ministrski stolček maje.

Še največ pa z bojem med državo in Luko Koper, v ozadju katerega je vpliv na slovensko pristanišče in projekt drugega tira ter priložnosti za zaslužek iz teh, izgubljajo slovenska logistika in gospodarstvo ter davkoplačevalci. Nesposobnost odgovornih v Ljubljani, tudi Petra Gašperšiča, in Kopru, da sodelujejo in se dogovorijo glede načina in financiranja gradnje potrebnega tira bo izstavila račun vsem nam.

Ministra Gašperšiča torej čakajo naporni dnevi, ko bo poslancem moral odgovoriti tudi na vprašanja o finančni konstrukciji in časovnici gradnje drugega tira, zahtevnega in dragega projekta. Jasnih odgovorov ne bo mogel dati.

Torej bo tudi po glasovanju o interpelaciji gotovo še vedno veljalo: izgradnja drugega tira je še zelo daleč – z Gašperšičem ali brez njega.