Tisoč milijard evrov

Podatek, da v Evropski uniji vsako leto kar tisoč milijard evrov – tisoč milijard! – ponikne in se na koncu zapletenih in skritih poti medi v davčnih oazah, bi moral v ogorčeno in brezkompromisno ofenzivo pognati vse davčne in preiskovalne institucije Unije. Podatek, da kar sedem evropskih proračunov konča na pesku pod palmami, bi moral razbesneti nacionalne davčne urade v osemindvajseterici. Skrbeti bi moralo tudi vas. Dva tisočaka na prebivalca vsako leto odplavata proti najbolj skritim otokom.

Toda kaj, ko imamo predsednika evropske komisije, ki je o(b)stal kljub aferi LuxLeaks, domačega finančnega ministra, ki je vlagal v davčne oaze, in kaj, ko imamo vladno skupino za boj zoper tropski finančni raj, ki že dve leti išče strategije in ukrepe. Še več, imamo tudi znane državljane, ki so prisegali na poštenje pa na državo, njeno zastavo, stali ponosno ob njeni himni, a daleč od državnega proračuna. Danes imajo občasno nenadno izgubo spomina, izgovore, da so le poslušali svetovalce, in – kar je najhuje – še naprej javno trosijo neresnice, čeprav smo jih dobili s prsti v marmeladi. Še več, s prstnimi odtisi na dokumentih. Nič kaj simpatično, Dejan.

Kdo naj bo torej od nedeljskega ognjemeta naprej vzor? Več kot 370 novinarjev po vsem svetu je odprlo eno največjih front v zgodovini, gladko dobilo bitko z »ujetimi« v panamskih dokumentih, a vojne ne morejo učinkovito končati. Zdaj so na vrsti državne in evropske ustanove. Evropskim državljanom je lahko žal, da Mojce Kleve Kekuš ni več med evroposlanci, ki so se s precejšnjo silovitostjo zagnali v ponikovalnice javnih sredstev. Samo upamo lahko, da bodo razkriti panamski dokumenti znova pognali adrenalin v davčne inšpektorje in tudi politike ... V igri je tisoč milijard evrov.