Tiskane izdaje
Ali hrvaška vlada morda celo spodbuja zgodovinski revizionizem, katerega bistvo je rehabilitacija ustaštva? Odgovor je za zdaj pritrdilen. Namesto o jasni obsodbi t. i. NDH kot zločinskega režima raje govori o »obsodbi vseh totalitarizmov«. A tudi leve vlade niso prepovedovale ustaških simbolov. Te dopuščajo že leta, vrhunec pa je takšno stanje doseglo lani, ko so v Jasenovcu postavili spominsko ploščo enajstim umrlim pripadnikom hrvaških obrambnih sil z napisom na grbu: »Za dom pripravljeni.« Postavitev plošče z ustaškim pozdravom v neposredni bližini koncentracijskega taborišča, v katerem so ubili 83.000 Srbov, Judov in Romov pa tudi ustaškemu režimu nepokornih Hrvatov, neverjetno žali žrtve. Plenković je, namesto da bi ploščo kot civilizacijsko sramoto takoj odstranil, ustanovil komisijo za spoprijemanje s preteklostjo, ki se je sestala samo enkrat, in če upoštevamo, kako različni člani jo sestavljajo, je težko pričakovati, da se bo jasno izrekla o katerem koli vprašanju.
Postavitev plošče z ustaškim pozdravom v Jasenovcu je morda najhujši, vendar ne osamljen incident, povezan z vse bolj navzočim zgodovinskim revizionizmom. Režiser Jakov Sedlar je posnel film o Jasenovcu Jasenovac resnica, v katerem trdi, da so komunisti ubili v Jasenovcu več ljudi kakor ustaši. Gre za dokazan in ne preveč spreten ponaredek, vendar so Sedlarja kljub temu nagradili z nagrado mesta Zagreb. Ob Hosovih spominskih ploščah še vedno v nekaterih mestih obstajajo tudi ulice osrednjega književnika in ustaškega funkcionarja Mile Budaka. Sistematično zamolčevanje in zmanjševanje pomena ustaških zločinov spremlja obračun s »komunistično dediščino«. V učbenikih in tv-oddajah se zmanjšuje pomen protifašizma, končni udarec bo sledil v četrtek, ko bodo Tita dokončno izgnali iz Zagreba. Trg maršala Tita bo postal Trg Republike Hrvaške.
Zaradi Plenkovićeve neodločnosti pri vprašanjih, povezanih z zgodovinskim revizionizmom, na katerega je pred kratkim opozoril tudi State Department, se napetosti niso umirile, kakor je večkrat napovedoval. Prav nasprotno, zaradi njegovega oklevanja so se napetosti in razlike še zaostrile. V Zagrebu so v ponedeljek demonstrirali zagovorniki ohranitve Titovega imena v mestu, čedalje večje delitve in spori pa bi se lahko z družbenih omrežij prenesli na ulice, saj hosovci grozijo, da ne bodo mirno gledali, kako odstranjujejo njihovo ploščo. Plenkoviću grozijo njegovi koalicijski partnerji, kritizirajo ga tudi mednarodni krogi in celo sam State Department, zato se je odločil »za zakonito menjavo plošče v Jasenovcu«. A ni jasno povedal, ali si bo prizadeval izglasovati zakon, s katerim bi prepovedali izobešati ustaške simbole, ali se bo kratko malo skliceval na mnenje ustavnega sodišča, ki je zahtevalo odstranitev plošče. Rešitev bi bila, da bi plošča ostala v Jasenovcu, a brez ustaškega pozdrava. Plenković je pri podobnih težavah že poskušal (ne) zadovoljiti obe strani. Lahko pričakujemo, da se bo po preimenovanju Trga maršala Tita zgodila tudi »zakonita menjava plošče v Jasenovcu«. Na hkratno žalost in veselje tako privržencev ustašev kot partizanov. Kar so eni dobili v Jasenovcu, so izgubili v Zagrebu. In velja tudi obratno.
