Tokrat brez ovir?

Glede na družbeno klimo ni verjetno, da bi zakonik prestal postopek brez zapletov.

Objavljeno
31. maj 2016 21.48
jer*Parki, zelenice, prosti čas, motivi
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Kar štirideset let po sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je daljnega leta 1976 veljal za silno sodoben predpis, družba pa se je vmes precej spremenila, je šel danes na pot v javno razpravo nov družinski zakonik. Njegov predhodnik in v veliki meri vzornik je leta 2012 končal z zavrnitvijo na referendumu. Snovalci so tokrat iz besedila izvzeli dele, ki so bili za pobudnike vseljudskega glasovanja najspornejši, urejali pa so položaj in pravice istospolnih partnerjev. Zdaj so te opredeljene v zakonu o partnerski skupnosti, kjer je izrecno napisano, da dva moška ali dve ženski ne moreta kandidirati za to, da bi posvojila otroka in da nimata pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

A kljub temu, upoštevajoč družbeno klimo zadnjih let pri nas, ni zelo verjetno, da bi zakonik prestal ves postopek do objave v uradnem listu brez zapletov. Ena od sprememb, ki jih prinaša v primerjavi s sedanjim ZZZDR, je definicija družine. Dosedanjo, ki pravi, da je družina življenjska skupnost staršev in otrok, naj bi nadomestila nova, da je družina skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do njega obveznosti in pravice. To pa je enako besedilo, kot je bilo pred slabimi petimi leti in je tedaj dvignilo nemalo prahu, češ da je v nasprotju s tistimi tradicionalnimi vrednotami, ki so za Slovence temeljne. Kljub argumentom, da opredelitev nima pravnih posledic, so nasprotniki to redefinicijo postavljali kot enega najbolj nesprejemljivih delov zakonika. Je mogoče, da bo zdaj kaj drugače?

Kot bistveno novost v ureditvi pa pisci zakonika predstavljajo prenos pristojnosti odločanja o rejništvu, odvzemu in namestitvi otrok ter posvojitvah s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Razlaga, da je tako razmejevanje vlog v dobro vsem vpletenim, je prepričljiva. Centri za socialno delo postanejo izključno strokovna podpora družini, sodišča pa odločajo o ukrepih. Tako je zagotovljeno tudi večje pravno varstvo udeleženih. A vendar se na tej točki marsikdo, ki je imel kdaj kaj opraviti s sodišči, vpraša, kako bo to v praksi. Če danes, ko se družinski oddelki sodišč ukvarjajo z bistveno manj zadevami, mame čakajo po deset mesecev in več, preden je razpisana prva razprava za določitev preživnine za mladoletne otroke, kako dolgo bo trajalo, ko bo na sodišča padel velik delež zadev, ki jih zdaj rešujejo centri za socialno delo? Pravosodni minister Goran Klemenčič obljublja, da se bodo sodišča v enem letu po sprejetju zakonika prilagodila tako, da bodo kos novim nalogam. Seveda se potem postavlja vprašanje, zakaj pri zadevah, kjer se varuje korist otrok, ažurnost ni maksima že zdaj. Le če bodo sodišča delala v rokih, bodo napovedane spremembe imele pričakovane učinke.

V javni razpravi je pričakovati živahno izmenjavo mnenj. Da bi le bila v dobro vseh otrok.