Tiskane izdaje
Teden dni po obisku evropske komisarke za regionalno politiko Corine Cretu, ki je bila zadovoljna z videzom slovenskih regionalnih kohezijskih zgodb, izbijajo novi primeri zlorab evropskega denarja in nerešeni stari; kot po tekočem traku. Z vsakim novim goljufanjem se zdi, da je naš domači nadzor nad porabo teh sredstev še šibkejši, kot smo mislili, da je. Ne glede na to, da vsak novi minister, ki ima kaj opraviti s črpanjem, zaprisega, da je seveda zagovornik ničelne tolerance kar zadeva goljufanje s temi sredstvi.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je moral, nekaj dni po tem, ko je bil potrjen za ministra in torej nič kriv, pred kamerami sporočiti, da so, namesto uspehov v dveh razvojnih centrih, Energiji in Simitu, odkrili goljufije, skupaj vredne več kot 23 milijonov evrov. In da bi, če ne bi napovedali odpovedi teh pogodb, lahko sledila nova zamrznitvena katastrofa iz Bruslja: ogroženih bi lahko bilo vseh 150 milijonov evrov evrospkih sredstev, kolikor jih je dobilo naših 17 razvojnih centrov. Kakor da ni bilo dovolj tistih 185 milijonov, ki nam jih je Bruselj lani zamrznil. Mesec in skoraj dva tedna po omenjeni alarmantni novici pa lahko spremljamo že nova razkritja domnevnih goljufij, pardon, nepravilnosti v zvezi z gradnjo Seaway Yachts v Puconcih. In da ne omenjamo že skoraj neverjetno nasprotujočih si informacij o tem, ali je bila Simitu poslana pošta z zahtevo po ukinitvi goljufivih pogodb ali ne. V Simitu po tednu dni, odkar naj bi poštne kočije odbrzele iz Ljubljane na Štajersko, še vedno trdijo, da je niso prejeli, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa, da so jo odposlali. Ali se je pošta izgubila že na Trojanah ali v kidričevski »šumi«?
Torej potem ko nepravilnosti okrog starih prebarvanih strojev namesto super modernih v Simitu še niso odpravljene, se nam že »dogajajo« nove nepravilnosti v prekmurskem Seawayu v zvezi z matičnim Seawayem iz gorenjskih Begunj. In to zaradi domnevno fiktivnih dobav okrog pol milijona vrednih strojev. Je pa treba kar mižati, da se take drage strojne »živali« ne opazi. In da se spregleda stroške gradnje kar opazne nove tovarne na prekmurski ravnici. Pa menda ni kakšen prizadevni nadzornik po službeni dolžnosti iz Ljubljane tako na daljavo iskal okoli te bodoče prekmurske tovarne jaht Panonskega morja in je vse drugo spregledal?
Vsekakor bi bilo bolj preprosto, če bi si lahko predstavljali, da se je javna administracija, zadolžena za nadzor nad temi konkretnimi evropskimi milijoni, sama odpravila ali do Puconcev ali v Begunje, vmes pa bi se ustavila vsaj še v Kidričevem. Nič od tega se, je videti, ni zgodilo. Pa bi se moralo. Ministrica za kohezijo Alenka Smerkolj je ob obisku komisarke Corine Cretu poudarjala, da se zavzema za ničelno toleranco do goljufije. Gotovo tako zaprisegajo tudi drugi vpleteni ministri in njihovi visoki odgovorni uradniki. A od te ničelne tolerance imamo preveč pogosto le visoke goljufije.
