Tiskane izdaje
Slaba banka, no, družba za upravljanje (slabih) terjatev (slovenskih) bank, DUTB, se je na T-2 spravila, še preden so se končali pogovori, kako bo ta poplačal v zaključenem postopku prisilne poravnave zapisane obveznosti. NLB mu je v funkciji agenta sindikata bank leta 2007 namreč posodila 120 milijonov evrov.
Kdo je potegnil koga pod vodo, T-2 lastnika, cerkveni Zvon 1, ali obratno, je v tem primeru nepomembno. Pomembno pa je, kje se je izgubilo 45 milijonov bančnega posojila, ki iz Zvona 1 nikoli niso prišli v T-2. Razen na papirju in v obliki dolga, seveda. Veliko delo za raziskovalce propadlega cerkvenega podjetništva. Naloga DUTB je pač le izterjava slabih posojil, zakaj so slaba, jih ne zanima.
V spiralo stečajnih zahtevkov je T-2 padel že kmalu po vstopu na trg, a se mu je po zaslugi spretnosti (in denarja) največjega upnika iz realnega sektorja, skupine gradbenih podjetij družine Krč, ki so zanj zgradila »najsodobnejše optično omrežje na svetu«, uspelo izviti v prisilno poravnavo. NLB se je pri tem obnašala rahlo nonšalantno, misleč, da bo kot ločitvena upnica dobila nazaj ves svoj denar. Po avtomatizmu pač.
Zato je dokapitalizacija ni zanimala. V tej zagledanosti vase so »pozabili«, da je treba zavarovanje posojil izpeljati do konca. Ko je izvršitelj poskusil prodati »zastavljeno« premoženje, se je izkazalo, da ni dovolj, da zapišeš, da je posojilo zavarovano z nepremičninami in premičninami (beri omrežjem) družbe T-2, temveč je treba vse skupaj tudi vpisati v registre. Tako so ločitvene terjatve postale navadne, ki bodo 44-odstotno poplačane leta 2021. Ko so bile terjatve prenesene na DUTB, so tam prevzeli kavbojsko miselnost - saj imamo posojilo zavarovano, leto 2021 pa je odločno predaleč.
Ker dobro stoječega T-2 lastniki niso hoteli prodati - kar morda ne bi bila napačna poteza - je DUTB v želji, da takoj dobi denar, na sodišču zahteval stečaj družbe. Lani mu je uspelo za dva meseca, letos zaenkrat za mesec in pol. Ob prodaji T-2 po štirikratniku aktualnega Ebitda (pri prodaji Telekoma Slovenije se je sanjalo o večjem mnogokratniku) bi poplačali upnike iz prisilne poravnave v dogovorjeni višini. Lastniki pa bi ostali brez vsega, tudi brez terjatev, ki so jih spremenili v kapital družbe. Nacionalizacija?
Za DUTB je tudi to očitno premalo denarja - za dobro podjetje bi se morda res lahko iztržilo več. Ob sedanji konsolidaciji Telemach-Tuš, Telekom Slovenije-Debitel in Simobil-Amis bi sodobna optika najbolj prav prišla slednji - hčerinski družbi Telekoma Austria (v večinski lasti mehiškega podjetja America Movil). Denar imajo tudi finančni skladi. Res pa je, da za četrtega operaterja na dvomilijonskem trgu skorajda ni prostora.
