Tiskane izdaje
Že dolgo aktualno vprašanje, kako nevarna je konoplja, se je končno znašlo tudi na dnevnem redu slovenskega parlamenta. Ni dvoma, da poslanci nanj ne bodo odgovorili nič bolje kot strokovni krogi, v katerih prevladuje mnenje, da je vsekakor prenevarna, da bi jo lahko pustili rasti v miru. Številne študije, ki so raziskovale posledice uživanja konoplje za splošno duševno zdravje, sicer niso predstavile dokazov, da bi bilo njeno uživanje povezano s poslabšanjem duševnega zdravja. Kajenje je za zdravje seveda nevarno, a ne zaradi konoplje, ampak zaradi postopka kajenja samega.
Za naše razprave, v katerih je »trava« v glavnem zel, ki kvari mladino, argumenti sploh niso pomembni, prav tako kot tudi ni pomembno, da je v številnih državah marihuano mogoče dobiti na recept ali pa jo uživati v posebnih klubih ali celo kupiti povsem prosto kot v Urugvaju in Koloradu v ZDA. Slovenija je suverena država, o kanabisu sme imeti in ima svojo zakonodajo in mnenje o legalizaciji, ki je odklonilno. Vlada je že januarja ocenila, da predlog zakona o konoplji, ki ga je v včerajšnjo obravnavo v državnem zboru vložila civilna iniciativa z 12.000 podpisi, ni potreben, ker da je vse že zajeto v drugih predpisih.
Dejstvo je, da tako kot Slovenija razmišljata še približno dve tretjini držav podpisnic konvencij OZN, ki so proti spremembam. Toda ker se spremembe za nasprotovanja ne menijo kaj dosti, bo status quo pri konoplji težko vdrževati. Ne zato, ker kriminalizacija vsake rastlinice, ki vsebuje več kot 0,2 odstotka psihoaktivnega kanabinoida THC, stane naš represivni aparat, torej davkoplačevalce, relativno trikrat več, kot povprečno v Evropski uniji. V Sloveniji je namreč kar 30 odstotkov kaznivih dejanj povezanih z drogami, medtem ko je povprečje v EU okoli deset odstotkov. To kaže, da je naša zakonodaja veliko bolj rigorozna kot drugod v Uniji, čeprav 95 odstotkov »pridelovalcev« konopljo sadi za lastne potrebe.
To, kar bo kljub rigidnosti državnih strokovnih služb, ki skrbno zbirajo argumente proti spremembam, do teh kljub vsemu privedlo, je medicinski vidik uporabe konoplje. Raziskave kažejo, da ta rastlina vsebuje več kot le psihoaktivne snovi, ki učinkujejo na človekovo zavest. Vsa optimistična pričakovanja o čudodelnosti te »rože«, ki jih je mogoče najti na spletu, češ da zdravi ali vsaj pomaga pri 700 boleznih se ne bodo uresničila, toda če se jih vsaj desetina, se izplača poskusiti. Ne gre se čuditi, da se med rakavimi bolniki menda kar polovica zdravi, z zdravnikovo privolitvijo ali brez nje - in brez privolitve države -, tudi s hašiševim oljem.
Predvsem zaradi pritiska bolnikov bo država prej ali slej omogočila promet s farmacevtiskimi proizvodi iz kanabinoidov. A siromašni sintetični kanabionidi, s katerimi bo spet zaslužila farmacevtska industrija, niso isto kot hašiševo olje, opozarja ljudska iniciativa. Obema vrstama leka je poleg kanabinoidov skupno tudi to, da sta obe še vedno premalo preizkušeni na ljudeh. V zvezi z obema pa velja tudi, da mora imeti vsak bolnik pravico, da se zdravi po svoji presoji in da živi brez bolečine, če jo je mogoče odpraviti.
