Trendi: Ledišče

Vzhodnoevropske države so v EU in Natu, a Madžarska je, denimo, bliže Rusiji kot Evropi.

Objavljeno
28. oktober 2014 19.22
EU-SUMMIT/
Saša Vidmajer, zunanja politika
Saša Vidmajer, zunanja politika

Z gesto, ki je brez precedensa, so odnosi med Združenimi državami in Madžarsko dosegli ledišče. Washington je zaradi suma korupcije prepovedal vstop v državo šesterici visokih državnih uradnikov iz bližine premiera Viktorja Orbána, ameriško veleposlaništvo jih je obvestilo, da so v ZDA persone non grata. Od primera Waldheim ne pomnimo podobne poteze zoper članico Evropske unije oziroma zveze Nato.

Madžarski mediji so nemudoma interpretirali, da gre za politični pritisk na Orbánovo vlado, tako zaradi stanja demokracije v državi kot zaradi proruske politike med ukrajinsko krizo. Ameriške kritike Madžarske niso nenadne: prihajale so iz ust nekdanjega predsednika Billa Clintona, zdaj s strani Baracka Obame, eden in drugi sta opozarjala na avtoritarne tendence madžarske države. Odnosi so se zaostrili po letu 2010, ko je Orbán konsolidiral moč. Madžarska je bila po 1989. zgledna demokracija, ta čas vladavina prava slabi, civilna družba je ogrožena, poudarjajo ZDA. V podtonu ni samo skrb za demokracijo in človekove pravice, gre za največje geopolitično zaostrovanje med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne.

Ukrajinska kriza je zapletla odnose. Ne samo Madžarska, tudi nekatere druge manjše srednje- in vzhodnoevropske članice Evropske unije gojijo s Putinovo Rusijo prijateljske stike in bedijo nad lastnimi ekonomskimi koristmi. Mnoge stežka lovijo ravnotežje med povezavami z Rusijo in privrženostjo EU in ZDA.

Vladimir Putin je bil nedavno na vojaški paradi v Beogradu in Srbija je samo ena od teh, ki so blizu Rusiji. Premier Aleksandar Vučić je izjavil, da ne glede na hotenje članstva v Evropski uniji Srbija nikoli ne bo sprejela sankcij proti Rusiji. Medtem ko se Poljska, Baltik in Romunija bojijo Rusije, se Slovaška po besedah predsednika vlade Roberta Fica boji večje navzočnosti Nata na Vzhodu. Sankcije Unije je označil za »brezpredmetne«, ker škodujejo evropskemu gospodarstvu, slovaški uradniki so si spomladi prizadevali, da bi ime namestnika premiera Dmitrija Rogozina umaknili z evropskega seznama. Predsednik češke vlade Bohuslav Sobotka je rekel, da je trgovinska vojna »nova ekonomska in politična železna zavesa«, ki ne koristi ne EU ne Rusiji, tudi predsednik Miloš Zeman večkrat pozove k odpravi sankcij. Najdlje je šla Madžarska, ki najočitneje kritizira evropsko politiko do Rusije. Madžarski ministrski predsednik Viktor Orbán je komentiral, da so sankcije »strel v lastno koleno«, ker prinašajo več škode Evropi kakor Rusiji. Sredi poletja je vznemiril z govorom, da se čas »liberalnih demokracij« končuje, že dlje nakazuje, da je zanj zgled političnega razvoja Rusija. Rad posnema Putina, uvaja nedemokratične reforme, promovira »krščanske vrednote« in se razglaša za zaščitnika etničnih Madžarov, na primer v Ukrajini.

Petindvajset let po padcu sovjetskega bloka je evropska krajina precej drugačna, kot je bilo nemara pričakovati. Po letu 1989 je bil evropski vzhod povsem proameriški, zdelo se je, da bodo prav bivši sovjetski sateliti najradikalnejši zagovorniki protiruske politike. Zdaj so srednje- in vzhodnoevropske države članice EU in Nata, in vendar nekatere, Madžarska denimo, bliže Rusiji kot Evropi.