Trump, rešitelj EU

Donaldu Trumpu je uspelo v prvih dneh vladanja pokazati, da se niti najbolj črnogledi na stari celini niso motili glede njegovih namer. Evropa, dolga desetletja vpeta v čezatlantski miselni okvir, je postala osamljena s svojimi vrednotami. Na preizkušnjah so že tako v njenih članicah, najbolj očitno na Madžarskem in Poljskem. Z brexitom oslabljeno Unijo, stisnjeno med Trumpom in Vladimirjem Putinom, nove razmere dobesedno silijo k samoizpraševanju.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker s sklicevanjem na pisanje Stefana Zweiga razglablja, da bo leto 2017 leto tveganj in tudi priložnosti, ko bomo odločali o usodi celine. Prebilo bi se lahko spoznanje, da je EU za evropske države v času globalnih in siceršnjih pretresov kot rešilni obroč. Skratka, razvoj, ki ga simbolizira in še spodbuja Trump, bi lahko postal prelomnica, po kateri bi se v Uniji lahko začelo novo štetje.

Evropo je mogoče opazovati optimistično. Na Nizozemskem sicer spomladi utegne zmagati Geert Wilders, a zmaga z osvojeno petino parlamentarnih sedežev še ne pomeni, da bo sestavil vlado. Verjetnost zmage Marine Le Pen je majhna. V Nemčiji bo AfD sicer prišla v bundestag, a z obvladovanjem migracijskega toka v zadnjem letu je njen vzpon že tako ustavljen. Vsekakor bo v Berlinu sestavljena koalicija iz zmernih, proevropskih strank.

Skratka, potres, ki ga na drugi strani Atlantika povzroča Trump, bi po bolj rožnatih scenarijih lahko pripomogel k temu, da Evropejci na prihodnjih volitvah v članicah ne bodo sledili populistom in vse doseženo v zadnjih desetletjih prepustili pogubi. Tudi gospodarska gibanja so po vsej Evropi boljša. Kljub nevarnemu razdoru med severom in jugom je, pod črto, brez službe manj ljudi. Vse članice, z izjemo Grčije, že dosegajo bolj ali manj trdno rast.

S primerno dozo razuma in pragmatičnosti se da izogniti katastrofi v upravljanju brexita. Na več področjih se je Unija že začela osmišljati na novo. Pri obravnavanju obrambe je od izbruha ukrajinske krize in ruske aneksije Krima več resnosti. Pričakovanje je, da Trumpova izjava o zastarelosti Nata ne pomeni, da bo čezatlantskega zavezništva konec. Prejkone je izraz dolgoletnega nezadovoljstva ZDA, ker so evropske članice oklevale pri naložbah obrambo.

Ravnanje na zunanjih mejah EU je res moralno kočljivo. A po vsem, kar se je zgodilo od poletja 2015, in kaosu, ki je pripeljal do spodkopavanja schengna, se morajo razmere najprej stabilizirati. Nato bo Unija lahko začela voditi bolj ambiciozno in odprto migracijsko politiko. Seveda bo del prave prenove EU moralo biti spoznanje, da strukture, kakršne imamo, niso več primerne, in da Unija ne more delovati, če se sprejetih pravil ne spoštuje ali se njihovo izvajanje prilagaja političnim presojam.

Preden bi iz Trumpa sploh lahko nastala priložnost, se bo Unija morala namesto za samopomilovanje odločiti za več samozavesti.