Jasna Kontler Salamon, znanost
Dobro organiziranemu protestu tako imenovanih lačnih dijakov je 17.000 podpisov – le deset tisoč manj od števila mladoletnih dijakov, ki so po podatkih organizatorice protesta Dijaške organizacije Slovenije izgubili štipendije – dalo dovolj pomenljiv okvir. Protest je gotovo potrkal na vest slovenske javnosti. In tudi nove politične oblasti, ki pravzaprav podporo mladih potrebuje najmanj tako krčevito, kakor oni potrebujejo njeno. Navsezadnje je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport mladim pred kratkim odvzelo univerzijado.
Čeprav seveda sodijo štipendije v drug ministrski resor, ima nova vlada zdaj priložnost, da se s hitro privolitvijo v popravek ne najbolj posrečenega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), sprejetega v času Pahorjeve vlade, prikupi mladim. In tudi velikemu delu preostale javnosti. Dijaki na protestu seveda niso pozabili spomniti, da je premier vrnitev teh štipendij tudi obljubil. Prav tako je to priložnost za tvorno sodelovanje koalicije in opozicije.
Dejstvo je, da povečani otroški dodatki niso ustrezno nadomestilo prejšnjih državnih štipendij. Za povprečno državno štipendijo naj bi namreč zaostajali za kar 80 evrov. A kljub temu ne kaže pozabiti, da so dijaki skupaj s študenti lani uspešno rušili referendum o malem delu in s tem ohranili študentsko delo. V čem je povezava? Študentsko delo v sedanji obliki je anomalija, ki državo, posredno pa tudi mlade po diplomi, stane zelo veliko. Brez tega bi bilo v državnem proračunu verjetno precej več denarja za socialo mladih. Toda kdo bi mladim zameril, da vidijo le svojo plat krivice?