Tujec brez pravice

Pišite predsedniku republike, naj zavrne podpis omejitve dostopa do zaščite tisočim beguncem in iskalcem azila. Pišite, naj zavrne kršitev obveznosti po mednarodnem pravu in pravilih Evropske unije. Tako je pozivala Amnesty International (AI). A predsednika protesti niso omajali. Spremembo je podpisal. Proteste namerava AI nadaljevati, ko bodo oblasti odločale, da mejo res zaprejo.

Ni šlo za Boruta Pahorja. Zgodilo se je konec maja lani takrat avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju. Pred tem je parlament v Avstriji potrdil spremembe azilne ureditve, podobne tistim, ki so zdaj pred našimi poslanci. Z njimi si državi omogočata, da bosta lahko, če bo spet prihajalo veliko beguncev, odločili, da na meji zavrneta veliko večino. Tiste, ki bi jim le uspelo kje priti čez, pa bi hitro vrnili nazaj. Večini beguncev bi odvzeli možnosti zahtevati azil z razlago, da jim v sosednji državi ne grozi resna nevarnost.

Na premiera Mira Cerarja so se, ko je to zaostritev vlada po dolgih notranjih usklajevanjih predlagala, ob kritikah o kršitvi mednarodnih azilnih pravil, usula vprašanja, zakaj to počne, če sploh ni beguncev. A oblast si ne more privoščiti naivnosti in tudi volivci razumejo, da mora vlada pričakovati tudi slabe scenarije.

Gotovo pa je v položaju, ko v državi ni množic, ki so čez Slovenijo potovale pred letom, nenavadno zahtevati nadvse naglo odločanje poslancev, če se prej v vladi pol leta nisi mogel dogovoriti, kaj bi predlagal.

Dileme presegajo le tokratno vlado in koalicijo, posledice bodo dolgoročne. Vlada, denimo, predlaga, da bi se v prihodnosti morali dve tretjini poslancev strinjati, da bi zaprli mejo in omejili azilne pravice. Predstavljajmo si položaj: Avstrija zaradi množice beguncev zapre svojo mejo, zato na naši strani ostane na desettisoče prebežnikov, ki nimajo kam. V sedanji sestavi parlamenta bi dvetretjinsko soglasje, da dodatni begunci ne smejo v državo, ker vlado ob varnostnih vprašanjih podpirata obe desni opozicijski stranki, sčasoma že dosegli. Ni pa nujno, da bo razmerje enako po volitvah prihodnje leto.

Zakon lahko zaradi velike večine, ki jo predlaga vlada, v prihodnosti povzroči obratne učinke od tistih, ki jih očitajo iz človekoljubnih organizacij: da azilnih pravic ne bo mogoče omejiti in bo posledica kaos v državi.

Ni jasno, ali je država zapiranje meje sploh sposobna izvesti. Zanesljivo bi lahko nekaj težav imeli celo Avstrijci, za slovenski že desetletje reven varnostni sistem pa bi to zanesljivo bil pretres.

Da so težave, kaže tudi, ker poslanci šele te dni odločajo, kdaj bodo ljudje na južni meji nekoč lahko zahtevali odškodnine, ker jim je država že pred več kot letom zaplenila zemljišča za ograjo. Ko se je postavljala ograja, se je mudilo in nismo bili pripravljeni.

Da po več kot letu dni še ni skoraj nič bolje, je hudo slabo znamenje.