Tiskane izdaje
Odhajajoča predsednica vlade se je pred oblikovanjem nove vlade nepričakovano zavzela za več pozornosti turizmu. Politiki se turizma spomnijo samo ob določenih prilikah, kar dodatno dokazuje, da ga ne razumejo najbolje. Štajerec v Portorožu benti, ker mu ne ponudijo poceni mondenosti – za sedem evrov, po možnosti. Drugi zahtevajo, da bi morali hotelirji gostiti samo »petične« goste (Ruse, šejke in druge razsipneže), ampak oni bi se seveda sončili ob njih na plaži brezplačno. Tretji stavijo na gostoljubnost, a hkrati turiste lupijo z vinjetami. Za pet kilometrov avtoceste od Škofij do šmarskega križišča morajo turisti plačati 15 evrov za to, da eno uro stojijo v koloni, na koncu ceste pa inšpektorji z daljnogledi in kaznimi.
Eni bi hrup do sedmih zjutraj, drugi bi v nedogled poslušali Tartinijevo violino ali čričke in čuka na mestnem obzidju ... Eni bi lizali sladoled na portoroški plaži, tretji bi se s kolesom raje peljali v soline in se do sitega naužili izjemnih robidnic ob poti ...
Slovenci si samo ene vrste turistov, ki bi potrebovali zgolj in samo ene vrste ponudbe, ne moremo privoščiti. Turizem je zapleten sistem, seštevek različnih in soodvisnih interesov. V naši državi je odvisen celo od trenutne politike. Zato ni zanemarljivo, če vplivni politik predlaga, da bi v koalicijski pogodbi imeli več turizma. Toda politična demagogija je jasna, če se morajo ob istih politikih turisti sredi glavne turistične sezone podrejati vojaškim vajam ali zaprtju neba zaradi preletov vojaških letal. Ali pa, če mora turistično gospodarstvo za svoja proizvodna sredstva (nepremičnine) nenadoma plačati trikrat več davka.
V takih razmerah je popolnoma vseeno, kako je s prijaznostjo. Če za promocijo ne damo niti toliko, kot damo za sol, kaj je potem pomembno – koliko trave je v morju na plaži? Če ne vemo, ali so v Portorožu pomembnejši šejki ali gostje z nahrbtniki, če je gasilska veselica sredi spomeniško zaščitenega mesta pomembnejša od vrhunskega glasbenega dogodka ... Portoroška ponudba še zdaleč ne izraža nekega pristnega, avtohtonega okolja in laserski šov nad blejskim jezerom je kičasta potegavščina.
Turizem je predvsem izraz nas samih. Ni povsod po državi enako reven in zaspan. A skoraj povsod manjkajo dirigenti in »partitura«, jasnejši cilji. Če imajo v Portorožu skromen produkt, ni kriv samo eden od členov dolge verige – hotelirji delajo čudeže že s tem, da jim še vedno uspeva loviti goste na stare vabe. Naš turizem je namreč še vedno preveč odvisen od vremena in premalo od strategije. Odgovoren je vedno tisti, ki nepremišljeno prevzema odgovornost, da bo organiziral družbo, ne da bi res odgovarjal, če rezultata ne bo. Ni dovolj obljuba, da se bo turizem znašel v koalicijski pogodbi.
Državniki bodo morali prisluhniti strokovnjakom, kako naj država deluje, da bo družbeni (turistični) produkt dolgoročno manj konfuzen in bolj konkurenčen, da bo omogočil še na tisoče novih delovnih mest. Ne glede na vreme. Tak, ki bo ustavil večji del turistične reke. Ne samo na cestah.
