Ukinitev nadzora

Le nekaj ur zatem, ko je protikorupcijska komisija (KPK) predstavila poročilo o zaposlitvi sorodnikov Janeza Janše in Jožeta Tanka v družbi Plinovodi, je na ustavno sodišče potovala zahteva 36 poslancev, ki od najvišje instance sodne veje oblasti pričakuje razveljavitev celotnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zahtevajo tudi razveljavitev poslovnika komisije. Če pa jim z zahtevo za razveljavitev zakona ne bi uspelo, bi ustavni sodniki razveljavili vsaj nekatere člene zakona.

Da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ni brezhiben pravni akt, se strinjajo tudi na protikorupcijski komisiji. Gre namreč za kompleksen predpis, ki šteje slabih sto členov in več sto odstavkov. Verjetnost, da je kak člen ali odstavek neskladen z ustavo, obstaja.

Ker pa je pravni temelj obstoja Komisije za preprečevanje korupcije prav ZIntPK, razveljavitev zakona ne bi pomenila le odprave možnih manjših konstrukcijskih napak zakona. Z razveljavitvijo zakona bi se protikorupcijsko komisijo zrušilo, ukinilo.

Je to namen dobre tretjine parlamenta? Je cilj pobudnikov ustavne presoje ukinitev institucije, ki bedi nad integriteto državnih funkcionarjev in pomeni enega redkih institucionalnih mehanizmov za omejevanje zločestega družbenega pojava?

Špekuliranje, kako se bo ob pobudi, ki ustavnemu sodišču sugerira ukinitev neodvisne nadzorne institucije, odzval vrh sodne veje oblasti, bi bilo neprimerno. Še bolj neprimerno bi bilo špekuliranje, ali je sedanja posadka ustavnega sodišča »dovolj« desna, da bi v celoti ustregla pobudnikom ustavne presoje ZIntPK.

A pobuda poslancev, da bi z odpravo zakona ukinili neodvisno nadzorno institucijo, ki ima v rokah nekaj vzvodov za omejevanje korupcije (ne pa vseh, da se razumemo), je že sama po sebi dovolj povedna. In prozorna. Dober mesec dni po tem, ko je KPK razkrila, da je predsednik vlade avtomobil višjega razreda kupil tako, da je nekajkrat zapored na blagajno trgovske hiše prinesel več tisoč evrov gotovine, bi to institucijo preprosto ukinili. In na še nekaj podobnih pikantnih podrobnosti je opozorila KPK. Če je vladajoča politika ugotovitve protikorupcijske komisije najprej poskušala minimizirati s puhlimi diskreditacijami, v drugi etapi poslanci dveh strank vladajoče koalicije od ustavnega sodišča zahtevajo, naj preprosto odpravi institucijo, ki preverja premoženjsko stanje državnih funkcionarjev ter ugotavlja morebitni konflikt interesov v politiki in gospodarstvu. Povedano drugače: s pobudo za odpravo zakona, kar bi posledično pomenilo tudi ukinitev protikorupcijske institucije, vladajoča politika ne napada več zgolj oseb, ki trenutno opravljajo funkcije v protikorupcijski komisiji, pač pa gre za ukinitev institucije, ki jo ta država še kako potrebuje.

Ukinitev KPK? Veliko bi jih bilo zelo zadovoljnih. Na levici in desnici. Res pa je, da levica na ustavno sodišče ni naslovila zahteve, ki lahko vodi tudi v ukinitev komisije.