Ukor pred izključitvijo

Če kdo misli, da bodo delničarji razrešili upravo Luke Koper zaradi nepravilnosti z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ima zelo slab spomin in težave z logiko. Upravo Draga Matića so hoteli razrešiti že pred dvema letoma, še očitneje pred poldrugim letom, ko se je razrešitev izjalovila Marku Jazbecu, ko je bil na čelu SDH. Takrat nihče ni govoril o tveganjih z IPS. Te so iz zaprašenega predala potegnili pozneje, ko so poslali divizijo inšpektorjev na maščevalno ofenzivo v pristanišče. Vse se je zares začelo že prej – z zahtevo nove oblasti upravi, da dovoli odprtje koncesijske pogodbe, ki je sestavni del veliko širše igre z drugim tirom, a se je uprava temu uprla.

Za razrešitev uprave ni zadoščala amaterska študija, ki jo je za 92.500 evrov opravila družba Mc Kinsey. Zato so naročili še posebno revizijo o IPS, ki spet ni ugotovila nezakonitosti, je pa odkrila tveganja. Ali so tveganja zadosten razlog za menjavo uprave, bomo izvedeli čez več let. Kot pri menjavah Gregorja Veselka, Gašparja Mišiča in še vrste drugih v Luki.

Pravo »strokovno« plat nadzora v pristanišču so razkrili nadzorniki na zadnji seji, ko so Dragu Matiću podelili opomin in ukor. Ukor pred »ravnateljevo« izključitvijo, bi lahko ironizirali osnovnošolsko retoriko nadzornikov. Ukor zato, ker se je Matić na SDH pritožil, kako je prvi nadzornik od njega zahteval, da ugodi županu Borisu Popoviču, ki terja sponzoriranje nogometnega kluba Koper, in zahteval, naj Luka podpre kampanjo pred referendumom o drugem tiru. Ukor bi si zaradi nesprejemljivega vmešavanja v odločanje uprave zaslužili Rado Antolovič in nadzorniki.

Antolovič ponavlja besede Lidie Glavine izpred petih mesecev, da bi Luka lahko poslovala bolje: še bolje od 20-odstotne rasti dobička, od najvišjega deleža dobička na zaposlenega in najvišjega kapitalskega donosa v državi. S takim stališčem je nadzorni svet postavil nenavadno zahtevo prihodnjim upravam.

Seveda je narobe, če posamezni »gazde« iz IPS izkoriščajo delavce in jih plačujejo premalo. Toda v državi in njenih podjetjih je množica prekarcev v še precej slabšem položaju, zato bi od resne države pričakovali reševanje na sistemski ravni. Poleg tega bi bila koprska luka edina v Evropi, v kateri ne bi najemali delavcev v primerih nihanj števila prihodov ladij. 

Drago Matić je naredil nekaj napak pri vodenju družbe. Ni dorasel komuniciranju s politiko in javnostjo, ni dovolj podprl drugega tira, ni sprejemal kompromisov ... Drugače je ravnal Bruno Korelič pred 12 leti, ko je v podobnem položaju odstopil, ker ni hotel s svojim kljubovanjem spraviti pristanišča v položaj talca. Način, kako menjujejo uprave v Luki od leta 2005, ne vzbuja upanja, da gre predstavnikom »lastnikov« za uspeh podjetja. Če bi jim res šlo za to, bi strateško pristanišče že imelo drugi tir, že podaljšan prvi pomol, vsaj še enega ali dva nova vhoda ... Pri zamenjavi uprave ne gre za prekarce in niti za bistveno višje luške dobičke. Ker so taki dobički nesmiselni. Infrastrukturno podjetje bi moralo imeti popolnoma drugo poslanstvo od nadpovprečno visoke dobičkonosnosti in polnjenja proračuna. Prej ali slej bo to jasno vsem.