Tiskane izdaje
Slovenija naj bi še v tem mandatu vlade dobila novo strategijo razvoja, z njo pa naj bi bile povezane vse sektorske strategije, med njimi, denimo, energetski koncept in program prehoda v krožno gospodarstvo, na koncu pa še izvedbeni predpisi. Vendar je seveda težava, na nekaterih področjih je evropska zakonodaja dlje in je treba slovenske predpise dopolniti že prej, saj smo vendar pridna država. Tako je tudi s kakovostjo zraka, kjer je Sloveniji do priprave odlokov in programov za degradirana območja grozila evropska kazen.
Medtem se je zgodil še Pariz in odločitev skoraj dvesto držav, da bodo ustavile ogrevanje planeta pri največ dveh stopinjah Celzija do konca stoletja. Pri nas so ob tem ugotovili, da kurjenje lesa in tudi odpadkov povzroča dve tretjini emisij delcev v zraku, ti pa dokazano skrajšujejo življenje ljudi. Les je v podnebnem smislu nevtralen energent, kar se sprošča ob njegovem kurjenju, se vgradi v nova drevesa. Premog, ki ga kurijo v Tešu ali ljubljanski toplarni, je po drugi strani podnebno najslabše zapisano gorivo, za zrak v mestih pa je daljinsko ogrevanje, ki ga poganja, precej dobra rešitev. V Velenju je bilo lani število preseganj dnevne mejne vrednosti delcev v zraku najmanjše od vseh obravnavanih mest.
Eko sklad bo tako letos prvič podpiral tudi priklapljanje individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje ali plinovodni sistem. Plin je prav tako fosilni energent, čeprav povzroča manj emisij in se ga da kuriti z visokim izkoristkom, poleg tega povečuje slovensko uvozno odvisnost. Na plin se bo v prihodnosti preusmerila tudi ljubljanska toplarna, že zdaj pa opozarjajo, da bo to dražje kot ogrevanje na indonezijski premog in lesne sekance, ki tudi večinoma pridejo iz uvoza. V Ljubljani je sicer največjo težavo za zrak promet, ki ga žene vse cenejša nafta, največ delcev izpuščajo dizli, cena litra dizelskega goriva pa je padla že pod evro. Tako lahko Eko sklad še povečuje subvencije za električna vozila, večjega uspeha pa ne bo.
Učinkovita raba energije in celovita obnova stavb sta splošno sprejeta kot najboljša rešitev. Vendar v degradiranih sedmih območjih občinski odloki ne omogočajo, da bi se celovito obnovljene stavbe ogrevale same, na sončno energijo ali toploto zemlje, prvi je priklop na omrežje. Na ministrstvu za infrastrukturo podpirajo tudi črpanje plina v Prekmurju, medtem ko ministrstvo za okolje z menda dragimi koncesijami ustavlja projekte ogrevanja na geotermalno energijo, ki bi bili povsem brez emisij.
Vsaj slovenske strategije bi morale podpirati slovensko znanje in slovenske vire. Les za gradnjo novih stavb in stavbnega pohištva, odpadki vir novih surovin, topla podzemna voda za ogrevanje in zdravilišča, nova zemljišča za pridelavo hrane, ne za opustošenje z vrtinami za črpanje fosilnih goriv. Zraven spada učinkovit javni prevoz, ki ga ne bi poganjala uvožena nafta, kolesarjenje in hoja. Za čist zrak, nižje stroške zdravstva, podnebje in nova delovna mesta.
