Umetnost prodaje

Zmanjšujejo se možnosti nove dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem.

Objavljeno
30. junij 2015 19.24
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo

Apolon je grški bog umetnosti. Angleško govoreči ime tega boga zapišejo kot Apollo, kot se tudi imenuje 160 milijard dolarjev težak ameriški sklad. Njegov ustanovitelj Leon Black, po reviji Forbes 283. najbogatejši Zemljan, je velik ljubitelj umetnosti, lastnik del van Gogha, Rafaela, Picassa, Muncha ... Po novem bo prek Apolla upravljal tudi lastniške pravice v drugi največji slovenski banki NKBM.

Prodaja banke je dobra novica. Z njeno prodajo zasebnemu skladu se bodo presekale bančno-politične hobotniške povezave, ki so se še dodatno potrdile ob objavi pisem takratnega šefa NKBM Matjaža Kovačiča premieru Janezu Janši. Povezano s tem: srednje velike slovenske banke, ki so v lasti tujih bančnih skupin, so v zadnjem desetletju bolje opravljale bančni posel od državnih bank. Medtem ko so se te utapljale v izgubah, so srednje velike banke skupaj ustvarile dobiček in bolj kreditirale. Ne nazadnje, Slovenija mora banko privatizirati, sicer bi Bruselj od NKBM lahko zahteval vrnitev državne pomoči, kar bi banko pokopalo.

Umetnost upravljanja premoženja je v povečevanju vrednosti, umetnost prodaje pa v sposobnosti prodati lastnino v času, ko je cena najvišja. Obe vrlini sta slovenski državi tuji. Slovenija je kot lastnik dopustila, da je tudi NKBM pokleknila pod težo slabih kreditov, ki so jih ob objektivni krizi povzročili tudi neetični in morda nezakoniti posli. Zato je tudi prodajna cena nizka, dosega le okoli tretjino ocenjene vrednosti Blackove umetniške zbirke. Ob še vedno velikem deležu slabih kreditov v portfelju NKBM, omejitvah pri poslovanju in zavezi po prodaji, ne gre pričakovati, da bi bila cena v prihodnosti lahko višja. Lahko pa si oddahnemo davkoplačevalci, saj se zmanjšujejo možnosti nove dokapitalizacije z našim denarjem v prihodnosti.