Umirali so tudi konji

O pridržanju Ramusha Haradinaja: organi pregona in njihovi nadzorniki na sončni strani Alp so ravnali amatersko.

Objavljeno
21. junij 2015 22.34
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika
Slovenski in kosovski državni vrh sta razpletla prijetje Ramusha Haradinaja s salomonsko rešitvijo. Kranjsko sodišče mu je vrnilo potni list, ker je kot oseba na specialni diplomatski misiji v tujini v tranzitu prek Slovenije upravičen do nedotakljivosti in ima pravico do imunitete.

Postavlja se vprašanje, zakaj Haradinaj ni navedel svojega statusa na naroku pred preiskovalno sodnico. Da je to bila kravja kupčija, je mogoče sklepati tudi iz umirjene retorike bivšega kosovskega premiera. Namesto prvotne ogorčenosti nad slovensko-srbsko ljubeznijo je pred odhodom iz države postregel le s skopo izjavo, da njegovo pridržanje ne bo dobro za prihodnje dvostranske odnose med Ljubljano in Prištino.

Incident je ohladil odnose med Slovenijo in Kosovom. Kljub temu pozivi protestnikov pred slovenskim veleposlaništvom v Prištini – lonček so pristavili nekateri poslanci kosovskega parlamenta –, naj Kosovci bojkotirajo slovenske izdelke na Kosovu, ne bodo padli na plodna tla. Iz miši se ne bo rodil slon.

Brezposelnost med mladimi, ki predstavljajo večino prebivalstva, je rak kosovske družbe. Ne glede na nacionalni predznak potrebujejo tuje naložbe, ki bodo ustvarile nova delovna mesta. Res pa je, da vsaj nekaj časa Slovenci ne bodo priljubljeni na Kosovu, kot so bili od zborovanja v Cankarjevem domu v podporo kosovskim rudarjem. Kdaj bo čas zbrisal senco, je odvisno od zavzetosti slovenskih in kosovskih politikov.

Premieru Miru Cerarju lahko verjamemo, da pri pridržanju Haradinaja na brniškem letališču ni bilo nobenega političnega ozadja ter da to ni bilo načrtno dejanje. Ni pa se mogoče izogniti vtisu, da so organi pregona in njihovi nadzorniki na sončni strani Alp ravnali amatersko. V imenu pravne države in nujnih rutinskih postopkov.

Če bi imeli resno državo in če bi leva roka vedela, kaj dela desna, bi rešili zaplet za zaprtimi vrati, ne da bi bili tarča posmeha. Haradinaju bi lahko medtem razširili obzorje z izbrano ponudbo slovenskih kulinaričnih specialitet in kozarčkom ali steklenico vina, ki ne prepriča le z okusom in aromo, ampak izžareva ljubezen, trud in znanje.

Posebna zgodba je srbska tiralica zoper Haradinaja, ki očitno vztraja v sistemu Interpola. Beograd je s tiralicami dvignil prah tudi v BiH. Švicarska policija je pred dnevi pridržala Naserja Orića. Na Dunaju in v Londonu so svojčas prijeli Ejupa Ganića in Jovana Divjaka. Aretirana in izpuščena sta bila Hashim Thaçi v Budimpešti in Agim Çeku na ljubljanskem letališču in v Bolgariji. Srbija si zaradi »sovražnega prevzema« Interpola, čeprav z lopato meče denar skozi okno, ne razbija glave.

Beograd ni zahteval izročitve Haradinaja. Nemara so zastraševanje prič in njihovi »samomori iz zasede« preprečili tudi Srbom, ki v Haradinaju vidijo navadnega zločinca, da dokažejo polom pravice. S tiralicami ne odnehajo, ker je Kosovo zanje Srbija in ker so na Balkanu umirali tudi konji. Z drugimi besedami: »Nasvidenje v naslednji vojni.«