Uničevalni stroj

V pošiljki s salmonelo okuženih piščančjih jetrc iz Brazilije, prestreženi v Luki Koper, ki je bila namenjena za živilskopredelovalno industrijo na Madžarskem, je bilo toliko surovine za pašteto, da bi si jo letos v Sloveniji rojeni otrok lahko na kruh mazal vsak drugi dan do konca ljubega življenja. Mogoče se bo nekoč celo ogrel za takšno prehranjevalno navado, a njegovi starši si na srečo ne bodo mogli postreči s pašteto iz zdravstveno oporečne piščančje drobovine, saj je bila pošiljka zavrnjena in čez ocean poslana nazaj v državo izvora.

Državo, ki jo že dobrega pol leta pretresa afera Šibko meso, ki je razkrila koruptivne vezi državnih inšpekcijskih organov in brazilske mesne industrije.

Državo, ki je največja proizvajalka ter izvoznica govedine in perutnine, ki jo »proizvaja« na industrijskih farmah, za širjenje katerih žrtvuje zaščiteni pragozd in njegove prebivalce. Državo, katere predsednik je obtožen korupcije, tudi v povezavi z afero Šibko meso. Državo, ki zatrjuje, da je poostrila nadzor nad varnostjo in kakovostjo mesa, a s spornimi pošiljkami še vedno preplavlja evropski trg. Letos so jih članice EU zavrnile 420, bodisi zaradi prisotnosti salmonele bodisi zaradi preseganja dovoljene količine ostankov antibiotikov.

Očitno se Braziliji še vedno bolj izplača poravnavati stroške poostrenih nadzorov in kazni za kršitev kakor spremeniti večletno »dobro« prakso. Povpraševanje po cenenih surovinah v živilski industriji in med gostinci ne usiha. Proizvodne stroške je vedno mogoče še nekoliko zmanjšati, potrošniki pa - ne glede na drugačne trditve v javnomnenjskih raziskavah - še vedno iščejo predvsem poceni hrano.

Iz cenenih surovin lahko nastane le cenena hrana, ki je poceni, a je videti drago zaradi razkošne embalaže ali imenitnega imena jedi na meniju. V resnici pa vse nas in planet drago stane. To velja še zlasti za izdelke industrijske živinoreje, ki je poleg sežiganja fosilnih goriv in sečnje gozdov največja povzročiteljica toplogrednih plinov. Pospešuje degradacijo okolja, izumiranje prostoživečih vrst in trpljenje milijard farmskih živali. Prinaša pa tudi nova tveganja, kot sta odpornost na antibiotike in širitev epidemij, ki z živali lahko preskočijo na ljudi, denimo ptičje gripe.

Argument, da potrebujemo industrijsko živinorejo, da bi lahko nahranili naraščajoče svetovno prebivalstvo, ne drži, pravi pobudnik globalne kampanje Stop the machine proti industrijski živinoreji Philip Lymbery. Če bi jo ukinili, bi lahko nahranili dodatne štiri milijarde ljudi na leto; 35 odstotkov svetovne proizvodje žit in večina proizvodnje soje je namenjene prehrani živali namesto ljudi.

Države morajo ohranjati strog nadzor in spodbujati kratke verige preskrbe s hrano. Državljani pa se moramo temeljito vprašati, koliko mesa zaužijemo. Ali ga res potrebujemo na krožniku vsak dan, kot je še vedno norma povprečnega Slovenca, ki je lani pojedel 94 kilogramov mesa in mesnih izdelkov?