Uravnilovka

Slovenci smo, kar zadeva plačno enakost, na sredini evropske lestvice, v dohodkovni enakosti, na katero poleg plač vplivajo še socialni transferji in pokojnine, pa smo med najbolj enakimi v Evropi.

To ni nujno tako slabo, kot je zdi na prvi pogled, če upoštevamo, da prevelika plačna enakost na gospodarstvo vpliva enako slabo kot prevelika neenakost.

Ko govorimo o plačnih razlikah, upoštevamo stimulativnost dohodkov in razmišljamo o uravnilovki, ki pogubno vpliva na produktivnost in posledično na konkurenčnost našega dela. V ihti iskanja krivcev za slabe razmere v gospodarstvu preslišimo glasove ekonomistov, ki opozarjajo, da na produktivnost vsaj tako kot nagrajevanje vpliva tudi organizacija dela.

Razprave o enakosti danes v svetu ne vznemirjajo javnosti nič manj kot nas v Sloveniji, kjer je uravnilovka zgodovinska kategorija in kjer je razlika med inženirjem in delavcem večinoma zgodovinsko pogojena; če je razlika v njuni plači prevelika, ima ta razlika enako slabe učinke, kot jih ima uravnilovka, ki ji pripisujemo večji pomen, kot si ga je zaslužila. Za razvoj novih tehnologij in konkurenčnost je pomembneje, kako nastajajo razlike v kapitalskih dohodkih. Poleg tega tehnološki razvoj ne izhaja iz nagrajevanja delavcev, ampak iz profita, ki nastane na trgu in gre v žepe lastnikov, ne delavcev.

Poleg plačnih in dohodkovnih razlik moramo v perspektivi upoštevati tudi kapitalske in premoženjske dohodke, ki bodo v Sloveniji igrali vedno večjo vlogo. V tem smislu bo enakost med ljudmi precej manjša, grožnjo produktivnosti pa bo namesto uravnilovke prineslo rentništvo.