Usluga pa taka

Po torkovi izredni skupščini Odvetniške zbornice Slovenije se je izkazalo, da bivši minister za pravosodje Senko Pličanič novemu ministru, čigar žena je odvetnica, ni (vsaj za zdaj) naredil prav nobene usluge. Odvetniki so sprejeli novo odvetniško tarifo, h kateri je konec julija Pličanič v času, ko je opravljal tekoče posle, dal soglasje. Zdaj Goran Klemenčič napoveduje, da bo spodbijal zakonitost sprejete tarife. Pri tem se sklicuje na mnenje ministrstva za finance, ki nasprotuje novi tarifi, saj se ne strinja s povečanjem proračunskih izdatkov, ki bi jih državi prineslo višje plačilo storitev odvetnikov po uradni dolžnosti. Ministrstvo za pravosodje je odvetniški zbornici sporočilo, da pred izredno skupščino ni imela pravno veljavnega soglasja k novi tarifi.

Past je nastavljena. Kaj je imel v mislih Klemenčič, ki očitno dvomi o zakonitosti tarife, ni jasno. Tarifa sama po sebi navadno ne more biti stvar presoje njene zakonitosti ali nezakonitosti, tarifa je pač takšna, kakršna je. Kvečjemu bi bilo mogoče dvomiti o zakonitosti postopka njenega sprejetja. Toda, kaj naj bi bilo do zdaj v njem spornega?

Nova odvetniška tarifa je stvar pogajanj med odvetniško zbornico in ministrstvom za pravosodje. Tokratna tarifa je v usklajevanju že od leta 2010, odvetniki so se s predlogom tarife na pravosodno ministrstvo nazadnje obrnili septembra lani in konec julija letos dobili Pličaničevo soglasje. Soglasju po črki zakona – pri čemer je seveda popolnoma razumno pričakovanje, da so zadeve znotraj vlade pred tem dodelane in usklajene – bo sledila zgolj še objava tarife v uradnem listu in tarifa bo začela veljati.

Če tokrat pustimo nekoliko ob strani vprašanje, ali se je o novi odvetniški tarifi sploh dostojno pogovarjati v času, ko veliko ljudi živi slabo, je dejstvo, da na tem področju vlada kaos. Ustavno sodišče je namreč že leta 2009 razveljavilo dele Šturmove tarife, ta je nehala veljati, toda ker ni bila sprejeta nova, se razveljavljena tarifa še uporablja. Temu primerno z vsemi odkloni, saj odvetniki s strankami v večini primerov sklepajo posebne dogovore o višini nagrad, s katerimi obidejo zakonsko obvezo, da odvetniki ne smejo več storitev zaračunavati za vsako dejanje posebej. Sodniki bi znali povedati in s papirji dokazati, da nekateri odvetniki samo za eno obravnavo izdajajo račune v znesku 10.000 evrov ali pa še več.

Narobe bi bilo, če bi vse odvetnike obravnavali kot brezobzirne zaslužkarje, ki uspešnost svojega dela merijo le še z dolžino v tujini zasidrane jahte, saj so cene letnih privezov v marinah pri nas zanje predrage. Po informacijah s torkove izredne skupščine, ki je bila zaprta za javnost, odvetniki in Klemenčič niso zakopali bojne sekire. Kljub vsemu so se odvetniki menda pripravljeni še enkrat pogovoriti o tarifi, tudi v delu, ki govori o plačilu odvetnikov po uradni dolžnosti. Od novega ministra pa pričakujejo, da so zaradi nadaljnje verodostojnosti njegovega dela njegovi vnaprejšnji dvomi o morebitni (ne)zakonitosti tarife natančneje definirani. Sicer odvetniki vedo, kako se temu zoperstaviti.