Uzurpatorji oblasti
pet, 13.07.2012, 21:00
Uzurpatorji oblasti
Avtokrati razumejo državo kot strankarski plen v mentalnem sklopu lova na čarovnice.
Vladanje z dekreti, edinstveni obračun s predsednikom države, omejevanje pristojnosti ustavnega sodišča, odstavitev ombudsmana, zamenjava parlamentarnega vrha, pritisk na tožilstvo, obračun z vrhom državnega arhiva, novo vodstvo javne televizije … Predsedniku romunske vlade Victorju Pontu je v nekaj mesecih, odkar se je povzpel na oblast, uspelo izpeljati tak oblastniški napad na institucije države, kakršnega v Evropski uniji še ni bilo. Najbrž najbolj bizarna odločitev pa je razpustitev akademske komisije, ki je ugotovila, da je premierov doktorat plagiat.

Romunska notranja politika je zapletena in gotovo je, da predsednik Traian Basescu ni brezmadežen demokrat. Toda na Zahodu razširjen pokroviteljski stereotip, po katerem je demokracija v novinkah v povojih, je dobil še eno potrditev. In primer Romunije ni osamljen. Na nekdaj socialističnem območju med Črnim morjem, Jadranom in Baltikom skoraj ni države, kjer se v zadnjem desetletju niso pojavili voditelji z avtokratskimi težnjami, predmodernim razumevanjem države kot strankarskega plena in lovom na (komunistične) čarovnice kot mentalnim sklopom. Hujskanje proti manjšinam in deprivilegiranim je spremljajoč fenomen.

Po takem modelu politik s pravim naskokom na oblast (ustrezen nemški izraz Machtergreifung je še posebno pomenljiv) podredi institucije, ki bi načeloma morale omejevati oblast. Odločitve so sicer pogosto po črki zakona, po drugi strani pa so v nasprotju z njegovim duhom. Tako se voditelji nove Evrope sklicujejo na voljo ljudstva, izraženo na volitvah, in po mili volji lomastijo po institucijah. Četudi se socialdemokrat Ponta ne more sklicevati na ljudi (na oblast je prišel po padcu prejšnje vlade s pomočjo prebežnikov), je zadosten argument za njegov Machtergreifung globoko nezadovoljstvo z Basescujem in njegovo vladavino.

Vzporednice z Madžarsko so kakor na dlani, četudi sta akterja z nasprotnih političnih polov. EU je najbolj zbodel pritisk premiera Viktorja Orbana na medije in centralno banko. Projekt duhovne prenove in zgodovinski revizionizem, povezan s trianonsko pogodbo (z njo je Madžarska po prvi svetovni vojni ostala brez dveh tretjin ozemlja, ki ga je obravnavala kot svoje), za evrokracijo nista bila dovolj močna delikta. Na koncu je bil Orban pripravljen tehnično popustiti in sprejeti amandmaje na zakone, toda orbanizacije kot revolucionarne preobrazbe države Bruselj ni mogel – ali ni hotel – ustaviti.

Negotovo je, ali bo EU, ki ima še vedno poseben režim za nadzor Bukarešte, uspelo ustaviti romunsko drvenje v antidemokracijo. Za kršenje načel demokracije in pravne države lahko Romuni v skrajnem primeru ostanejo brez glasovalnih pravic. Unija se je pred dvanajstimi leti opekla, ko je po vstopu svobodnjakov Jörga Haiderja v avstrijsko zvezno vlado bojkotirala Dunaj. S Silviem Berlusconijem in njegovim političnim, podjetniškim in medijskim podjarmljenjem Italije se raje sploh niso ukvarjali. Drugače kot glede Orbana, ki je imel (pre)dolgo za seboj evropsko konservativno bratovščino, je Bruslju v primeru Romunije vsaj uspelo dokaj hitro in dostojno zažugati.

Uzurpatorji oblasti

Romanian Prime Minister Victor Ponta leaves after the first day of the European Union leaders sumit in Brussels on June 29, 2012. EU leaders debate"a big leap forward"to strengthen their union and save the euro at a two-day summit starting Thursday, but divisions may scuttle efforts to shore up the single currency. AFP PHOTO / JOHN THYS Foto: AFP Photo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se