V boj za Francijo južnoafriške sile

Odslej bodo štele le forma fantov in poteze, ki jih bo že danes začel vleči selektor Katanec.

Objavljeno
13. oktober 2015 21.01
FBL-EURO-2016-SLO-LTU
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Če bi upoštevali videno v ciklusu bojev za euro 2016, uvrstitev Slovenije na evropsko prvenstvo ni posebej realna. Katančevi izbranci so igrali odlično le v Baslu, ko so onemogočili favorizirano reprezentanco, imeli v nogah priložnost za vodstvo s 3:0, pri izidu 2:2 pa čisto enajstmetrovko, do katere na žalost fantov ni prišlo. Na vseh drugih tekmah bi lahko našli rezervo v igri selekcije, ki realno sodi na tretje mesto v skupini E, čeprav je bila dosegljiva tudi neposredna uvrstitev na EP.

Da bi Slovenija z malo sreče res lahko pristala na drugem mestu, namiguje tudi potek njenih tekem z Anglijo, ki premore – statistično – najboljšo reprezentanco po letu 1984. Slovenci so namreč na obeh tekmah vodili z 1:0, v Stožicah so bili le pet minut oddaljeni od zgodovinske točke in, ne nazadnje, mrežo Iana Harta so dejansko preluknjali le Katančevi igralci (31:3)!

Toda boji v skupini E so preteklost, uporabna za analizo pred vrhuncem kvalifikacij. Odslej bodo štele le forma fantov v klubih, raven njihove pripravljenosti sredi novembra in poteze, ki jih bo že danes začel vleči selektor Katanec. Slovenija ne more vplivati na ples kroglic, ki bo v nedeljo določil štiri pare dodatnih kvalifikacij za euro 2016, prav tako je nerealno pričakovati boljšo ali slabšo obravnavo pri sodniški organizaciji.

Bržkone ni bojazni, da Slovenci novembra ne bi bili maksimalno motivirani in pripravljeni, če jih bodo le zaobšle poškodbe. Tako je bilo že štirikrat, gotovo bo podobno tokrat. Kdor od blizu spremlja reprezentančni utrip, ve, da pri tem najbolj prednjačijo prav »veterani« bitke za Južno Afriko. Cesar, Novaković, Handanović in drugi vodijo igro v najširšem pomenu besede. Ne le v slačilnici, tudi na igrišču in ob njem. In, ne nazadnje, Novaković (6), Pečnik (2) in Cesar (2) so bili najboljši strelci Slovenije v teh kvalifikacijah, prerojeni Birsa (4) je bil daleč najboljši podajalec, za njim Kirm, Jokić, Kampl in Iličić (vsi po 2).

»Veš, kaj bi si želel? Da bi vodil te fante na mundialu v Braziliji, ko bodo dosegli vrhunec,« mi je pred leti zaupal tedanji selektor Matjaž Kek. Dobro leto po SP 2014 bodo nosili glavno breme prav tedanji akterji, okrepljeni za trojček KKK v zvezni vrsti – Kurtić, Krhin in Kampl. Brez slednjega, ki so ga sprejeli tudi »staroselci« v slačilnici, si je težko predstavljati zadovoljivo raven slovenske igre v zvezni vrsti in povezovanje med linijami, kar se je potrdilo tudi na zadnjem gostovanju pri avtsajderju San Marinu. In zadnji števni tekmi s Švico in z Litvo sta razkrili tudi velikost zmote akterjev, ki so želeli pred dvema letoma odpisati Milivoja Novakovića.

Vse bolj je razumljiva tudi Katančeva ocena, da je v Serravalleju dobil odgovor na vprašanje, s kom in kako novembra v dvoboju na »nokavt«. Z dvema menjavama ob polčasu je namreč le dodatno okrepil južnoafriške sile. Tudi slednje bodo novembra bržčas igrale svojo »nokavt« tekmo.