V medvedjem objemu

Vsa Evropa si želi, da bi slovanski bratje Rusi in Ukrajinci vendarle kmalu sedli za diplomatsko mizo.

Objavljeno
17. maj 2014 19.21
UKRAINE-RUSSIA-CRISIS-MILITARY-UNREST-EAST
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ja, res, kaj imajo skupnega farmacevti iz novomeške Krke, finančniki iz londonskega Cityja, gostinci iz bolgarske Varne ob Črnem morju, proizvajalci avtomobilov iz Münchna in Stuttgarta, dunajski bančniki, manufakture čevljev in oblačil iz severne Italije in največja svetovna tovarna traktorjev iz ameriškega Illinoisa? Na prvi pogled morda ne prav veliko, a vsi po vrsti že čutijo udarec ukrajinsko-ruske krize in trepetajo, da ne bo še slabše.

Vsa Evropa si želi, da bi slovanski bratje Rusi in Ukrajinci vendarle kmalu sedli za diplomatsko mizo – naj to glede na dogajanje na terenu zveni še tako utopično – ali da bi vsaj karseda mirno trpeli drug drugega. Skratka, da bodo posli in trgovina lahko tekli naprej. Vsaj za zdaj nič ne kaže, da bo tako. »Začela se je nova hladna vojna med Zahodom in Rusijo in prav lahko bi postala vroča, če bi Rusija destabilizirala in zasedla še vzhodni del Ukrajine,« je nedavno v svojem slogu opozoril ekonomist Nouriel Roubini in zraven dodal, da Evropo kaj lahko čaka nov padec v recesijo, še posebno če bi zaprta ruska plinska pipa potisnila navzgor cene energentov, od katerih je Evropa življenjsko odvisna.

Geopolitična nestabilnost in zaostrovanje razmer v Ukrajini sta sicer čez noč pahnila to državo v globoko recesijo – v štirih mesecih so se napovedi poslabšale za skoraj desetino letnega BDP  –, hitro pa se spreminjajo tudi gospodarske napovedi za Rusijo, ki prav tako drsi v recesijo. Vse to zdaj ne poslabšuje le gospodarskih razmer v naslednicah nekdanjega sovjetskega imperija, ampak se grožnja nove krize širi še po drugih državah srednje in vzhodne Evrope. Vsak dan povzroča glavobole tudi gospodarstvenikom po zahodni Evropi in evrskem območju, ki se je letos komaj izkobacalo iz najhujše krize v svoji zgodovini.

Prav nič me ne preseneča, da je Zahod letos spet pokazal, kako slabo zmore predvideti krizno prihodnost. Še pred dobrima dvema mesecema so nam namreč birokrati na neki evropski inštituciji v Bruslju razlagali, da si ne kaže preveč beliti glave z gospodarskimi posledicami ukrajinske krize, ker da je rusko gospodarstvo – z izjemo energentov in surovin – dokaj nepomembno, saj da ne proizvaja nič strateško pomembnega. O sami Ukrajini ni nihče izgubljal besed.

Zdaj, tik pred evropskimi volitvami, ko je javnost zahtevala odgovore, se je bruseljska birokracija končno prebudila in zadnji teden predstavila prve izračune, kakšne bi bile ekonomske posledice ukrepov proti Rusiji: številke vsekakor vzbujajo skrb. Po bruseljskih ocenah bi stroge sankcije proti Rusiji za Slovenijo v skrajnem primeru pomenile 1,3-odstotno zmanjšanje BDP, je ta teden povedal naš zunanji minister. Ni kaj, tudi za Slovenijo to pomeni vnovičen padec v recesijo.

In če naše in tuje politike in »wannabe« evroposlance skrbi predvsem preživetje po evropskih volitvah, so strahovi in nelagodje poslovnih krogov ob omembi vse bolj napetih razmer na »rusko-ukrajinski fronti« upravičeno toliko večji. Upamo na najboljše, pripravljamo se na najslabše, bi lahko strnili izjave tujih poslovnih krogov, slišane te dni na vrhu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Varšavi.

A ob morebitnem zaostrovanju ukrepov je v praksi kratkoročno mogoče pričakovati pomembnejše globalne premike, recimo velik odliv tujega kapitala iz Rusije in zmanjšanje naložb v njej. Posledica tega bi bilo znatno manjše rusko uvozno povpraševanje, po drugi strani pa precej večje gospodarsko povezovanje Rusije s partnerji zunaj Evrope in ZDA (Kitajska, Indija itd.) in še večja nihanja cen energije in hrane. Vse to bi imelo slabe posledice za rast in nova delovna mesta v številnih evropskih državah, s Slovenijo vred.

Nihče si ta čas ne upa natančno napovedati, kaj vse bi lahko prinesla novo zaostrovanje razmer in uvedba gospodarskih sankcij proti največji slovanski državi. Ruski medved je pač nepredvidljiv in Putinovi strateški geopolitični načrti za ustanovitev evroazijske unije na temeljih nekdanje Sovjetske zveze so šele v začetni fazi. A »ruska informacijska vojna kaže, kako je Putinov režim odvisen od nadzora medijev in rednega odstranjevanja politične konkurence,« ugotavlja britanski The Economist. Kdor ima pri nas priložnost spremljati ruski televizijski kanal RT v angleščini, si lahko sliko o tem ustvari sam.

Seveda, domači in mednarodni posel je pomemben, a v tej novi evropski in svetovni drami nikakor ne bi smeli pozabiti na najšibkejše, torej na običajne ljudi v Ukrajini. Državo sem bežno spoznal pred šestimi leti, na vrhu EBRD v tedaj prijaznem in gostoljubnem Kijevu. Tokrat, v Varšavi, sem lahko ukrajinskim novinarskim kolegom le stisnil roko in jim zaželel vse dobro: videl sem, da jim ni lahko.