Tiskane izdaje
Ko se je sredi januarja ministrici za delo zgodila ulica – kakšnih tisoč protestnikov –, ker je podpisala nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, nam ni bilo nič jasno. Da bo jasen ta prispevek: gre za zaposlene v fizično tako napornih in zdravju nevarnih poklicih, da jih po določeni starosti verjetno ni mogoče uspešno opravljati. Zato se lahko poklicno upokojijo prej, kot izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, v tem času pa prejemajo pokojnino iz sredstev, ki jih je med delovno dobo plačeval delodajalec. Z novim letom se je prispevna stopnja (za zdaj za dve leti) znižala z 9,25 na osem odstotkov.
»Že zdaj se na računih za vse ne zbere dovolj denarja, zato se vsi ne morejo poklicno upokojiti,« so govorili sindikalisti. Ministrstvo in Kapitalska družba (Kad), ki zbrani denar upravlja, pa, da bodo poklicne pokojnine višje, tistim, za katere se bo nabralo premalo, pa bodo dali pokojnine iz solidarnostnega sklada. In še, da povprečna znaša 1600 evrov.
Torej: kako so lahko pokojnine po znižanju prispevne stopnje višje? In če je povprečna pokojnina 1600 evrov, v čem je težava? In še in še. Pa smo se lotili raziskovanja. Več nas, resda prej povprečno seznanjenih, več kot teden dni o zdaj že veljavnih spremembah, vplačevanju in nenadzoru delodajalcev pri tem, izplačilih in njihovih povprečnih vrednostih, o enkratnih dvigih, o tem, kateri so sploh poklici, ki so upravičeni do te pokojnine. Odgovor na eno vprašanje je porodil dve novi. Menda je v državi le kakšen ducat ljudi, ki vse to razume.
Kaže, da v tujini ni nič drugače, a kljub vsemu si državljani zaslužijo dobiti informacije, na podlagi katerih si lahko ustvarijo mnenje. Tako tisti, ki jih pokojnine zadevajo – da človek ve, kaj lahko pričakuje –, kot oni, ki jih ne – mar ni legitimno vprašanje preostalih, čemu se tisti s povprečnimi 1600 evri pokojnine pritožujejo in hočejo več?
Glede na pojasnila o prednostih nove ureditve, ki smo jih pridobili z ministrstva za delo, je čudno, da tega niso znali predstaviti predvsem kot izboljšanje. Pokojnine bodo po novem zagotovljene za vse upravičence, ker bo po potrebi vskočila država. Minimalne pokojnine se bodo povečale, ker se bo za izračun upoštevala vsota, ki bi jo delavec dobil za 40 let dela, in ne več le za dejansko pokojninsko dobo.
Kaj pa zneski? Slišijo se lepo, a kaj, ko je tako težko priti do odgovorov, in senca dvoma je tu. Povprečna pokojnina je 1600 evrov, najnižja izplačana 400, najvišja 28.000 evrov. V Kadu so zmogli odgovor, da je to bruto mesečni znesek. Da je visok, ker ga nekdo lahko prejema samo nekaj mesecev. Kolikšen pa je znesek, ki ga prejema največ posameznikov, koliko jih prejema najvišje pokojnine in kolikšne so ter kateri poklici prevladujejo v posamezni skupini? To je prezahtevno vprašanje za Kad. Izvedeli smo, da 30 odstotkov ljudi prejema do tisoč evrov na mesec ... tistih z nad 3000 evri je 23 odstotkov.
O poklicih nič. Tudi ne o tem, kdo se odloča za enkratni dvig, kakšni so zneski, prosili smo za konkretni izračun ... Človeka mika verjeti, da ga niti sindikati niso videli. Je potem čudno, da protestirajo?
