V osrčju Evrope. Z žico

Ob letni inventuri je turizem eno od področij, ki poskrbijo za nekoliko optimizma za prihodnje leto.

Objavljeno
28. december 2015 19.48
žica
Romana Dobnikar Šeruga
Romana Dobnikar Šeruga
Pršut, žlikrofi, butična piva, ponudba slovenskih vinskih cest, gibanica, bučno olje, borovničke in pitne vode, kolikor ti poželi srce. To je slovenska top kulinarična in pivska ponudba, s katero na spletni strani Lonely Planet v teh prazničnih dneh vabijo v Slovenijo. Takih in podobnih priporočil bolj ali manj znanih in obiskanih turističnih virtualnih portalov je brez konca in kraja in ni čudno, da se prej ali slej na vsakem znajde tudi Slovenija. Ker svojo vrednost pogosto prepoznamo v tujem ogledalu, torej nedvomno velja, da je naša država zanimiva turistična destinacija. Hkrati pa postane še kako očitno, da je na svetovnem turističnem zemljevidu imenitnih destinacij nešteto, konkurenca pa neizprosna. In če tajski turizem kljub kronično nemirnemu političnemu ozračju v državi tudi letos tolče vse rekorde – namesto pričakovanih 25 milijonov turistov jih je do zdaj prišlo že 29 milijonov – si mora Slovenija za desetkrat manj tujih turistov na leto vsako leto znova krepko prizadevati.

Da je dežela v osrčju Evrope, kakor se Slovenija rada predstavlja svetu, priljubljena tuja turistična destinacija, je videti v prestolnici na vsakem koraku, saj je njena »internacionalizacija« očitna. Tudi statistika ne kaže nobenih rdečih številk, ampak prav lepo rast, večinoma nad za letos napovedano (evropsko) turistično rastjo. V prvih desetih mesecih letos se je skupno število prihodov turistov glede na leto prej povečalo za 11 odstotkov, njihovih prenočitev pa za 7,5 odstotka. Število prihodov tujih turistov se je povečalo za 11,8 odstotka, ustvarili pa so 8,1 odstotka več prenočitev kot leto prej. Letos imamo ponovni trend rasti števila prihodov in prenočitev domačih gostov, in sicer v višini 9,2 in 6,5 odstotka. Bistveno pomembnejši pa je podatek o tem, koliko turisti potrošijo. Za lani je to 3,515 milijarde evrov, letošnji bo nedvomno višji. Je to zadosti? Premalo? Smo, denimo, boljši ali slabši od Latvije, ki je po velikosti, številu prebivalstva in (ne)prepoznavnosti primerljiva z nami, jo je pa Lonely Planet izbral za obetajočo destinacijo 2016? (Odgovor: Da, smo boljši. Za zdaj. Po lanskih dveh milijardah naj bi najpozneje v petih letih dosegli do tri milijarde evrov turističnega priliva.)

Ob letni inventuri je turizem eno od področij, ki poskrbijo za nekoliko optimizma za prihodnje leto. Številke so v redu, stanje na terenu kaže, da premoremo dovolj domišljije in smelosti za nove, izvirne turistične produkte, če bodo obveljale obljube ministra Počivalška na jesenskih dnevih slovenskega turizma, bo država za naše razmere kar precej radodarno pomagala – prek Slovenske turistične organizacije – pri turistični promociji in razvoju. K temu si zaželimo le še mirne in stabilne razmere v državi. Turisti se namreč zelo hitro ustrašijo demonstracij, nemirov, ekstremističnih groženj ... »Reklama« z bodečo žico lahko na mah uniči prizadevanja turističnega gospodarstva in imidž gostoljubne dežele v osrčju Evrope.