V letih so se nabrale številne zgodbe »prehranskih« svetovanj in pogosto se mi kot filmski trak vrtijo skozi možgane. Celoten spekter jih je. Od pogumne nutricionistke, ki svetuje v enem od osrednjih slovenskih časnikov in suvereno trdi, kaj bolnica z rakom lahko je in česa ne. Do kolegice, ki z osnovnim znanjem športne prehrane preprodaja proteinske in podobne ploščice kot odlično prehrano. Tudi otrokom. Ta film pogosto popestrijo športno-prehranski guruji, ki ob besedi sladkor hitro sprožijo spletne napade, ker maže ugled njegovi maščobi. Pa do drugih, ki se gredo »čistilno-zdravstvene« akcije z načinom prehranjevanja, pa še klistirjem povrh. Zelo priljubljene so spomladi, še zlasti okoli verskega časa postenja. Za honorar, seveda. Pri tem ti guruji ne poznajo osnov fiziologije, presnove, celo tega ne, kakšen je normalen delež telesne vode.
Kolumno dr. Nade Rotovnik Kozjek si v celoti preberite na tej povezavi!