Varčevanje » à la Pivec«

Mariborska bolnišnica, ki jo že dve desetletji vodi direktor Gregor Pivec, je dolgo veljala za zgled poslovanja. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, jo je zaradi ekonomske učinkovitosti pogosto navajal kot vzor, po katerem bi se morale ravnati druge bolnišnice, denimo UKC Ljubljana. Zdaj vidimo, kam vodi (pre)malo zaposlenih in s tem povezana finančna uspešnost. V nezmožnost zdravljenja bolnikov. V prvih dveh mesecih jih je pred vrati ostalo 500, ki bi bili v sicer normalnih razmerah operirani. UKC Maribor, ki bi kot drugi univerzitetni center moral biti svetla točka, je danes na dnu slovenskega zdravstva. Skupaj z njo so na vse slabšem štajerski bolniki.

Direktor Pivec rešuje krizo tako, da je obrnil hrbet domačim zdravnikom. Pravzaprav se je kadrovska kriza natančno tako tudi začela. Varčevanje na vseh koncih, s tem povezane nestrpnosti na delovnem mestu, vse več dela za enako plačo – to je odgnalo zdravnike, največ v Avstrijo, kjer imajo dvakrat višje plače za manj dela kot pri nas. Tudi zdaj, v vse globlji krizi, se Pivec ni odločil za slovenske anesteziologe, ampak za hrvaške, ki jih kupuje za drag denar. V enem samem vikendu porabi za štiri hrvaške zdravnike več kot za enega slovenskega ves mesec. Kdo mu je to odobril?

Vlada, ki je odgovorna za bolnišnice, še ni rekla nič. Pivec je sicer napovedal, da bo odstopil, če njegova rešitev ne bo šla skozi. Ne more iti. Že zato ne, ker tuji zdravniki ne znajo slovensko in so zato bolnikom nevarni. Z domačimi je treba ravnati tako, da ne bodo vsi ušli v tujino. Ravnanje Pivca jih je zelo razjezilo in prizadelo. Fides je že začel pripravljati stavko.

Vseeno je, ali Pivec odstopi ali ne. Sistem je treba spremeniti tako, da v Sloveniji ne bo vse več in več varčevanja »à la Pivec« in vse več agonije »à la UKC Maribor«.